Če ste se sprehajali po Ljubljani, ste v zadnjem letu na sedežu Univerze v Ljubljani lahko opazili napis s številko, ki je vsak dan odšteval dneve do stote obletnice ustanovitve Univerze v Ljubljani, natančneje do danes, ko je 3. decembra 1919, v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež Univerze v Ljubljani, slavist dr. France Ramovšpredaval o historični gramatiki slovenskega jezika. Dogodek so v časopisu Slovenski narod opisali z naslednjimi besedami: »In napočil je dan 3. decembra 1919, zgodovinski dan za vse Slovence, za vso Jugoslavijo, ki ga je naklonila velika doba našemu malemu narodu, da nam je ustvarila v naši svobodi tudi naše ognjišče znanosti, vede in kulture, dan, ko je naša akademska omladina, zbrana v deželni zbornici poslušala od 9-ih do 10-ih dopoldne prvo predavanje v pravkar ustvarjeni slovenski univerzi.« 

V prvem študijskem letu 1919/1920 je bilo na Univerzo vpisanih 942 študentov, od tega 28 žensk in 914 moških. Kljub temu, da so prevladovali moški, pa je bil prvi doktorski naziv podeljen ženski, kar je bila tudi v evropskem merilu redkost. Prejela ga je Ana Mayer. 

Danes Univerzo v Ljubljani sestavlja 23 fakultet in 3 umetniške akademije, ki nudijo študij na vseh področjih – naravoslovje, družboslovje, humanistika, tehnika, medicina, umetnost. Je največja in najstarejša visokošolska ustanova v Sloveniji, na kateri študira skoraj 40 tisoč študentov. Tako raziskovalci kot študenti naše univerze dosegajo izjemne uspehe doma in posvetu, zato je Univerza v Ljubljani tudi največja in osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji.

Slovesnosti ob stoletnici delovanja ljubljanske univerze potekajo že celo leto, še posebno prazničen pa bo teden univerze, ki se bo ob 11. uri začel s slavnostno sejo senata v zbornični dvorani rektorata, kjer je pred sto leti potekalo prvo predavanje v slovenščini. Na seji, ki jo bodo prenašali v živo na Facebook strani univerze, bodo podelili naziva častni doktor (to bo postal Kenneth Frampton) in častni senator (naziv bodo podelili Ivanu Jurkoviču), zlate plakete posameznikom in skupinam, plaketo Pro Universitate Labacensi in svečane listine mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem.

Več informacij o zgodovini Univerze v Ljubljani najdete na tej povezavi.

Vir in foto: Univerza v Ljubljani