Ta teden obeležujemo evropski teden zdravja, ki ima letos še poseben pomen. Aktualna epidemija je dodatno razgalila slabosti sodobnega načina življenja, kamor spada tudi mobilnost in z njo povezana kakovost zraka ter hkrati pokazala na pomen zadostne lokalne preskrbljenosti z javno dostopnimi zelenimi površinam in ureditvam za hojo in kolesarjenje. Partnerstvo za okolje in zdravje poziva k razmisleku o smiselnosti 90 milijonske investicije gradnje novih cestnih pasov na vpadnicah v Ljubljano.

V Evropi je okoli 90 % mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim trdnih delcev, dušikovih oksidov (NOx), ozona (O3) in benzena v zunanjem zraku (vir). Ocene kažejo, da v Evropi za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku zaradi motornega prometa prezgodaj letno umre med 40.000 in 130.000 ljudi. Poleg onesnaževal, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi, je promet pomemben vir toplogrednih plinov, ki pospešujejo in poglabljajo podnebno krizo, hkrati pa je tudi velik porabnik prostora, tako s samim cestnim omrežjem kot potrebnimi parkirnimi prostori. 

Ukrepi za zajezitev prenosa okužb z virusom COVID-19 so po svetu močno vplivali na zmanjšanje prometa in s tem na boljšo kakovost zraka predvsem v mestnih in primestni območjih, in okrepili zavedanje, da je kakovost lokalnega okolja ključnega pomena za kakovost življenja.

Partnerstvo za okolje in zdravje: “Sredstva bi bilo smiselno nameniti razvoju konkurenčnosti javnega prevoza in trajnostnim oblikam mobilnosti” 

Posledično v Partnerstvu za okolje in zdravje izražajo nezadovoljstvo na periodično ponavljajočimi se pobudami obvoznic in širjenja mestnih vpadnic. Najnovejši tovrsten primer je širitev avtoceste v šestpasovnico med Ljubljano in Logatcem ter med Ljubljano in Domžalami, katere investicija se ocenjuje na 90 milijonov evrov. “Menimo, da bi bilo bolj smiselno investirati ta sredstva v razvoj konkurenčnosti javnega prevoza in njegovo promocijo, še posebej v železniški promet, ter širjenju in urejanju  kakovostnih daljinskih povezav za pešce in kolesarje v okviru zelenih površin, ki so dobro dostopne z območij bivanja. Posebno pozornost je potrebno posvetiti dobri dostopnosti za vse, tudi za osebe z oviranostmi, ki navadno drugih možnosti niti nimajo,” je povedal Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) in koordinator Partnerstva za okolje in zdravje. 

Širitev mestnih vpadnic okoli Ljubljane namreč predstavlja drago, okolju in zdravju škodljivo ter kratkoročno rešitev pri soočanju s prometnimi zastoji. Prometno stanje okoli prestolnice, ki je posledica nesorazmernega regionalnega razvoja in nekonkurenčnega javnega prevoza, se ne da rešiti z ad-hoc ukrepi. Primeri iz tujine kažejo, da širitve cest res kratkoročno povečajo pretočnost, vendar se že na srednji rok kapacitete zapolnijo, kar ponovno privede do zastojev in prometnih zamaškov in povečanih zahtev po parkirnih mestih. Poleg tega širjenje cest in obvoznic daje sporočilo, da so avtomobili edini optimalen način prevoza v mesto. 

Druge evropske države v času epidemije COVID-19 načrtujejo gradnjo infrastrukture za aktivno mobilnost in javni promet ter širijo zelene površine, ki blagodejno vplivajo na duševno zdravje, spodbujajo zdrav življenjski slog, blažijo mestne toplotne otoke, in izboljšujejo kakovost zraka v mestih (vir). Po svetu vse več mest, vključno z Milanom v sosednji Italiji, ki je eno od žarišče epidemije, spreminjajo rabo velikih cest tako, da omejujejo osebna vozila v mestih in promovirajo alternativne oblike mobilnosti tudi z namenom zmanjševanja onesnaženosti zraka (vir in vir).

Slovenska politika je nekoherentna pri vprašanju okolja 

V Partenrstvu za okolje in zdavje so presenečeni, da v Sloveniji nimamo posluha za tovrstne ukrepe, da bi se na krizo ob Covid-19 odzvali okolju in zdravju bolj prijazno, temveč načrtujemo pripeljati še več pločevine v mestna središča. Pri tem izstopa nekoherentnost politike, ki na eni strani spodbuja okolju in zdravju škodljive naložbe, po drugi strani pa želi slediti ciljem Podnebnega Pariškega sporazuma, Strategiji razvoja Slovenije 2030, ki predvideva znižanje ekološkega odtisa države za 20 %, in drugim strateškim dokumentom.

Partnerstvo za okolje in zdravje je neformalna mreža nevladnih organizacij, javnih ustanov in zainteresiranih posameznikov, ki delujejo na področju okolja in zdravja. Partnerstvo redno postavlja svoje cilje delovanja, ki praviloma stremijo k aktivnemu vključevanju in opolnomočenju različnih ciljnih skupin. Glavni cilj Partnerstva v letih 2017–2019 je ozavestiti in vključiti mlade v starosti od 15 do 29 let v proces okolja in zdravja tako, da bodo skozi aktivno participacijo spoznali področje in razumeli, kako soustvarjati čistejše okolje in posledično vplivati na svoje zdravje (in obratno).

Vir in foto:  Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj