V preteklem mesecu so mednarodni prostovoljci Pekarne Magdalenske mreže izvedli spletna skupnostna pogovora v okviru programa Knjižnica tete Rose. V prvem so se ukvarjale_i s Simone de Beauvoir  in enim njenih pomembnejših del „Drugi spol“, z drugim pa obeležile_i Noč knjige z deli Donne Haraway. Oba pogovora sta v večernih urah potekala na spletni platformi Jitsi. Njun namen pa je bil druženje, izobraževanje in premislek kako izboljšati oziroma spremeniti uničujoče patriarhalne in neoliberalne razmere.

Simone de Beauvoir (1908—1986) je francoskih pisateljica, družbena teoretičarka, politična aktivistka, feministka in eksistencialistična filozofinja. De Beuuvoir je prisotna v skoraj vsaki feministični in kritični diskusiji, zato se je zdela izbira njenega, za tisti čas, revolucionarnega dela “Drugi spol” (1949) za skupnostni pogovor Knjižnice tete Rose več kot primerna izbira. Je obsežna študija korenin ženske neenakopravnosti. Beauvoir v tem kanoničnem delu prikazuje in problematizira obravnavo in položaj žensk skozi zgodovino ter bralki_cu ponuja, za tisti čas izredno radikalno razumevanje koncepta spola. Dela, ki je močno razburilo takratno družbo pa danes ne razumemo le kot enega izmed temeljnih del feministične misli, ampak tudi filozofije 20. stoletja. Na začetku spretnega skupnostnega pogovora so pobližje spoznale_i življenje, delo in ideje Simone de Beauvoir, nato so analizirele_i izbrana poglavja, o katerih so kasneje diskutirale_i. Osredotočile_i so se na uvodno poglavji kjer De Beauvoir sprašuje „Kaj je ženska?“ ter poglavlja „Nomadi“, „Psihoanalitčni pogled“ ter zaključno poglavje. Veliko so diskutirale_i o položaju žensk v času, ko je knjiga napisana in o stanju sedanjosti  ter predsodkih, pozicijah moči, seksualnosti in družbenih vzorcih ter gospodinjskih opravilih kot nevidnem, ponavljajočem, neproduktivnem in nekreativnem delu.

Na Noč knjige so se pogovarjale_i o Donni J. Haraway (1945), vodilni teoretičarki, ki se osredotoča na proučevanje razmerij med ljudmi, drugimi organizmi, stroji in ostalimi ne-človeškimi entitetami. Njena dela so pomembno vplivala na razprave s področij primatologije, filozofije, antropologije in razvojne biologije. Njeno znamenito besedilo “Kiborški manifest” (1984) je doživel številne ponatise in bil vključen v razne antologije po vsem svetu. Donna Harraway je tudi vodilna akademičarka s področja ekofeminizma, v povezavi s post-humanistično mislijo in novimi materializmi. Tudi to srečanje so začele_i z uvodom o življenju in delu Donne Haraway, nadaljevale_i s predstavitvijo  podrobne analize izbranega poglavja knjige “Opice, kiborgi in ženske: reinvencija narave”, z naslovom: “Biopolitika postmodernih teles: konstitucije jaza v diskurzu imunskega sistema”, zaključile_i pa s skupinsko diskusijo, v kateri so se udeleženke_ci pogovarjale_i o kritičnem pristopu Haraway, feminizmu, odnosu humanistike in naravoslovlja, ter naredile_i povezavo obravnavanih tem z aktualnimi epidemološko-političnimi razmerami.

Vir in foto: Pekarna Magdalenske mreže Maribor