Kaj imajo skupnega lasersko graviranje, 3D-tiskanje, vijačenje, brušenje in izdelava membran za stiskalnice grozdja? Vse to so področja, pri katerih je pomembno, da znaš razmišljati, preizkušati, reševati probleme in predvsem – prijeti za delo.

Prav to so lahko na delavnici v Garaži Ajdovščina izkusila dekleta, ki so se vključila v projekt »Dekleta v tehniki – zakaj ne?«, ki ga Zavod BETA izvaja s podporo Zavarovalnice Triglav. Namen projekta je bil preprost: mladim dekletom približati tehniko na način, ki ga ni mogoče doživeti samo iz učbenika ali skozi pogovor. Namesto da bi jim govorili, kaj vse lahko počnejo v tehniki, so lahko tehnologijo vzele v svoje roke in jo preizkusile same.

Ko tehniko spoznaš z lastnimi rokami

Na praktičnem delu delavnice so se dekleta preizkusila v različnih dejavnostih – od laserskega graviranja in 3D-tiskanja do vijačenja in brušenja. Pri tem niso ustvarjala le izdelkov, ampak so dobila priložnost ugotoviti, kako se počutijo pri delu s tehnologijo, orodjem in materiali.

Na delavnici je sodelovala tudi Tjaša Koren, ki je zaposlena v podjetju Škrlj in dela na tehničnem področju. Njeno delo je precej drugačno od dejavnosti, ki so jih dekleta spoznala v Garaži, vendar ima z njimi nekaj pomembnega skupnega – veliko praktičnega dela. V podjetju Škrlj izdeluje membrane različnih dimenzij za stiskalnice grozdja. Pri delu najprej označi in izreže platno, nato sledi punktiranje, saj je membrana sestavljena iz več delov, na koncu pa posamezne dele zavari z visokofrekvenčnim strojem. »Vsak dan je lahko malo drugačen, zato mi je pri delu všeč, da ni vedno samo ena in ista stvar,« pravi Tjaša. Pri njenem delu so pomembni natančnost, razmišljanje in sposobnost znajti se takrat, ko se pojavi težava.

Tehnika ji je bila blizu že od otroštva

Tjaša pravi, da se rada pošali, da ji je bilo tehnično delo »položeno v zibko«. Njena starša imata kovinarsko obrt, zato je že od majhnega veliko časa preživela v delavnici. Kljub temu ni že kot otrok vedela, da bo nekoč delala v tehniki. Po izobrazbi je namreč krajinska arhitektka. Vedno pa jo je zanimalo, kako stvari delujejo in kako so narejene. Rada je kaj naredila sama, sestavila ali popravila. Najbolj pa jo je pritegnil občutek, ko je na koncu lahko pogledala izdelek in vedela, da ga je naredila s svojimi rokami. Prav takšne izkušnje so pomembne tudi pri približevanju STEM področij mladim. Tehnika namreč ni vedno nekaj, kar lahko spoznaš tako, da ti nekdo o njej pripoveduje. Včasih moraš nekaj prijeti v roke, sestaviti, izmeriti, zavrtati, natisniti ali popraviti, da ugotoviš, ali te zanima.

»Ko nekaj primeš v roke, hitro ugotoviš, ali ti je všeč«

Tjaša je bila tudi ena od udeleženk pogovora, namenjenega približevanju tehničnih poklicev dekletom. Na delavnici pa je lahko videla tudi njihov neposreden odziv na praktično delo. »Delavnica je bila zame zanimiva izkušnja, saj sem lahko dekletom približala področje tehnike na praktičen način,« pove. Morda na začetku niso vsa dekleta pokazala velikega zanimanja, vendar se ji zdi pomembno predvsem to, da dobijo priložnost tehniko spoznati od blizu.

»Tehniko je težko zares spoznati samo s pripovedovanjem. Ko nekaj primeš v roke, sestaviš, izdelaš ali preizkusiš, hitro ugotoviš, ali ti je všeč.« Prav tukaj je tudi eden od ključev opolnomočenja deklet za STEM področja. Ni dovolj, da jim povemo, da so tehnični poklici tudi zanje. Pomembno je, da jim omogočimo okolje, v katerem lahko to same preizkusijo in ugotovijo, kaj jim ustreza. Tjaša meni, da dekleta včasih potrebujejo samo priložnost, da ugotovijo, da tehnika ni samo za fante in da so lahko tudi one zelo dobre v njej.

Kaj pa, če tehnika ni »za dekleta«?

Predstava, da so nekateri poklici bolj primerni za fante in drugi za dekleta, lahko vpliva na odločitve mladih še preden zares spoznajo posamezno področje. Če deklica tehničnega dela nikoli ne preizkusi, težko ve, ali bi ji bilo všeč. Zato so pomembni projekti, ki dekletom omogočajo neposreden stik s tehnologijo, pa tudi zgodbe žensk, ki so si svojo pot v tehniki že ustvarile. Tjaša si želi, da bi bilo takšnih projektov čim več. »Nikoli ne vemo, kdaj lahko prav takšna izkušnja pri komu vzbudi zanimanje ali pokaže novo možnost za prihodnost.«

Njeno sporočilo dekletom je zato zelo preprosto: poskusi. Ni treba, da že pri štirinajstih ali petnajstih veš, kaj boš počela čez deset let. Če te nekaj zanima, si daj priložnost, da to preizkusiš. Pri tem pa se ni treba ozirati na to, kaj bodo rekli drugi. »Če ti kdo reče, da tehnika ni za dekleta, mu ne verjemi,« pravi Tjaša. »Pomembno je, kaj zanima tebe in kaj si želiš.«

Morda bo prav prvi poskus z orodjem, 3D-tiskalnikom ali laserskim gravirnikom dovolj, da odkriješ nekaj, česar prej nisi poznala. In morda boš ugotovila, da ti je delo z glavo in rokami všeč bolj, kot si pričakovala. Tehnika ni vprašanje spola. Je področje, ki ga moraš najprej imeti možnost spoznati.