Ko se bliža poletje, se za številne mlade začne najbolj pričakovan del leta, skavtski tabori, ki jih organizira Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Po Sloveniji bodo tudi letos mladi za nekaj dni ali tednov zamenjali ekrane za gozdove, skupinske igre, kuhanje na ognju in večere pod zvezdami. A tabori niso pomembni le zaradi dogodivščin. Za mnoge mlade pomenijo prostor, kjer se počutijo sprejete, kjer spletajo prijateljstva in kjer dobijo občutek, da pripadajo. Prav zato številnim skavtom lokalna skavtska enota (steg) postane njihov drugi dom.

Več kot dejavnost v prostem času

Ko pomislimo na skavte, pogosto najprej vidimo rutke, tabore, ogenj in življenje v naravi. Toda skavtstvo je veliko več kot le dejavnost v prostem času. Za številne mlade predstavlja prostor, kjer dobijo občutek pripadnosti, varnosti in skupnosti. Mladi danes odraščajo v času, ko so lahko ves čas povezani z drugimi, a se hkrati pogosto počutijo osamljene. Družbena omrežja omogočajo stik, ne morejo pa vedno nadomestiti občutka resnične pripadnosti. Prav zato skavtstvo mladim ponuja nekaj dragocenega, skupnost. Prostor, kjer niso le udeleženci programa, ampak del skupine, ki jih pozna po imenu, jih sprejema takšne,
kot so, in jim daje občutek, da pripadajo.

Tabori kot prostor odnosov

To se še posebej pokaže na taborih, izletih in skupnih akcijah. Mladi skupaj postavljajo šotore, kuhajo, hodijo na pohode, sedijo ob ognju in preživljajo čas brez telefonov ter vsakodnevnega hitenja. Tabor ni le počitniški program, ampak prostor, kjer se gradijo odnosi, zaupanje in občutek povezanosti. Prav v teh trenutkih pogosto nastanejo prijateljstva, ki ostanejo za vse življenje. Lokalna skavtska skupina oziroma steg je veliko več kot organizacijska enota. Je varen prostor za odraščanje. Mladi v njem dobijo priložnost, da jih nekdo sliši, spodbuja in jim zaupa odgovornost.

Zakaj je občutek pripadnosti pomemben?

V času, ko veliko mladih doživlja pritisk uspeha, primerjanje in občutke negotovosti, ima občutek pripadnosti pomembno vlogo tudi pri duševnem zdravju. Raziskave kažejo, da občutek sprejetosti in povezanosti zmanjšuje občutke osamljenosti ter krepi občutek varnosti in samozavesti. Pri mladih je to še posebej pomembno, saj ravno v obdobju odraščanja oblikujejo svojo identiteto, odnos do sebe in do drugih. Skupnosti, kot so stegi, mladim omogočajo prostor, kjer lahko preizkušajo svoje sposobnosti, delajo napake in rastejo ob podpori vrstnikov ter starejših voditeljev.

Morda je prav to danes ena največjih vrednot skavtstva: da mladim ne ponuja le dejavnosti, ampak prostor, kjer lahko rastejo, gradijo odnose in ugotovijo, da v svojih stiskah niso sami.

Pomembna vloga voditeljev

Posebna vrednost skavtstva je tudi v vlogi prostovoljnih voditeljev. To so nekoliko starejši mladi ali odrasli, ki pripravljajo srečanja, aktivnosti in tabore ter mladim predstavljajo pomembno podporo. Tako kot trenerji ali mentorji tudi skavtski voditelji mladim pomagajo pri razvijanju odgovornosti, sodelovanja in zaupanja vase. Mladim ne pomagajo le pri osvajanju novih znanj, ampak jim pogosto predstavljajo zgled.

Skupnost kot odgovor na osamljenost

Skavtske aktivnosti mladim omogočajo, da razvijajo samozavest, občutek koristnosti in sposobnost sodelovanja. Skavti so danes ena redkih skupnosti, kjer se mladi redno srečujejo v živo, brez ekranov in brez potrebe po dokazovanju popolnosti. Prostor skavtstva omogoča pristnost. Mladi lahko pridejo utrujeni, slabe volje ali negotovi, pa bodo vseeno sprejeti. Slovenske raziskave potrjujejo, da kakovostni medvrstniški odnosi pomembno vplivajo na zadovoljstvo in duševno zdravje mladih. Magistrska raziskava Maje Kurbus (2021) je pokazala, da imajo skavti na duševno zdravje mladih pozitiven vpliv predvsem zaradi
odnosov in časa, preživetega v naravi. Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje poudarja pomen povezanosti in vključevanja pri zmanjševanju tveganja za osamljenost in duševne stiske.

Program Zdravo! 2.0 in ustvarjanje varnega prostora

Duševno zdravje je pomemben del kakovostnega življenja mladih. V hitro spreminjajočem se svetu se vse več mladih sooča z občutki stiske, negotovosti in osamljenosti. V zadnjih letih se zato vse pogosteje uporablja izraz »pandemija osamljenosti«, ki opisuje občutke socialne izolacije ter pomanjkanja globokih in varnih odnosov. Kljub digitalni povezanosti mnogi mladi poročajo, da nimajo občutka resnične pripadnosti in vključenosti. Skavtstvo v tem smislu deluje kot prostor »socialne imunosti«, saj redni stiki, skupno delo in zaupanje ustvarjajo mrežo odnosov, ki blaži občutke osamljenosti. Pomembno pa je priznati tudi, da skavti nismo imuni na občutke stiske, negotovosti ali osamljenosti. Tudi v skupnosti, kjer gradimo odnose in si prizadevamo biti drug drugemu v oporo, pridejo trenutki, ko potrebujemo pomoč. Prav zato želimo graditi kulturo, kjer prositi za pomoč ni znak šibkosti, ampak poguma.

V Združenju slovenskih katoliških skavtinj in skavtov zdravje razumemo kot eno temeljnih vrednot vzgojnega delovanja. Zato že od leta 2014 razvijamo programe na področju zdrave prehrane, gibanja in duševnega zdravja. V okviru programa Zdravo! 2.0 ter programa ZOM (Zaščita otrok in mladostnikov) posebno pozornost namenjamo ustvarjanju varnega, podpornega in vključujočega okolja za mlade. Skavti si prizadevamo ustvarjati varen prostor, kjer stiske ne ostanejo spregledane. Portal Nisi.sam mladim ponuja varen prostor za raziskovanje, razumevanje in krepitev duševnega zdravja. Na njem lahko najdejo informacije, nasvete in podporo pri soočanju z vsakodnevnimi izzivi ter gradnji zdravih odnosov.

Mladi, ki se soočajo z občutki osamljenosti, stiske ali potrebujejo pogovor, se lahko obrnejo na naslov nisi.sam@skavti.si.

Kar ostane po zadnjem taboru

Ko odrasli skavti pogledajo nazaj na svojo skavtsko pot, se pogosto ne spomnijo le iger, rutk in pohodov. Spomnijo se občutka pripadnosti, ljudi, ki so jih čakali na srečanju, in prostora, kjer so lahko brez strahu povedali svoje misli in občutke. Morda je prav to danes ena največjih vrednot skavtstva: da mladim ne ponuja le dejavnosti, ampak prostor, kjer lahko rastejo, gradijo odnose in ugotovijo, da v svojih stiskah niso sami.