Zakaj več milijonov uporabnikov Tik Toka verjame viralnim neresnicam ter kako se problema dezinformacij sploh lotiti?

Nedavno so po mladim trenutno najbolj atraktivnem socialnem omrežju (beri: Tik Toku), krožili viralni posnetki z domnevnimi dokazi o obstoju zmajev. Najbolj popularen video je bil gledan več kot štirimilijonkrat, všečkalo ga je milijon uporabnikov, v komentarjih pa je na tisoče gledalcev navdušeno zahtevalo nove dokaze. Dokazi? Fantazijske umetniške podobe in samovoljna interpretacija arheoloških najdb.

Ne, zmaji ne obstajajo in nikdar niso obstajali, zagotavljajo herpetologi. Toda enoglasni znanstveni skupnosti navkljub so številni gledalci viralnega Tik Tok videa v obstoj fantazijskih bitij še vedno prepričani.

Tik Tok – nedolžna video platforma ali gojišče neresnic?

Da lahko v času, ko je mogoče prav vsako informacijo z nekaj kliki preveriti, pride do tako obsežnega širjenja neresnic, ostaja svojevrsten fenomen, ki pa v digitalnem svetu žal ni tako redek. Mednarodna ekipa raziskovalnih novinarjev, ki socialna omrežja raziskuje v okviru projekta NewsGuard’s Misinformation Monitor, je namreč v septembru zaznala, da kar 20 odstotkov videov na trenutno izjemno popularnem Tik Toku uporabnikom prikazuje vsebine, ki so deloma ali v celoti neresnične. Glede na to, da aplikacijo, ki omogoča ogled, snemanje in deljenje videoposnetkov, uporabljajo predvsem mlajše generacije, širjenje napačnih, včasih tudi škodljivih ali celo nevarnih informacij predstavlja precejšnjo težavo.

Se ti zdi, da je vse, kar prebereš, verodostojno? Kar 37 % Evropejk in Evropejcev, sodelujočih v Eurobarometrovi raziskavi o lažnih novicah in dezinformacijah, zaznava, da se s tovrstnimi vsebinami srečujejo dnevno!

Da je kar petina vsebine na Tik Toku neresnične, vzbuja skrb tudi v luči ugotovitev, da se mladi za iskanje informacij bolj kot na Googlovo iskalno vrstico zanašajo kar na aplikacijo za deljenje videoposnetkov, kjer najdejo vse od informacij o peki piščanca, najnovejši shujševalni kuri, učinkoviti rutini za nego mlade, aknaste kože pa do razprav o vzrokih vojne med Ukrajino in Rusijo, teorij o reinkarnaciji pokojne kraljice Elizabete II. do dokazov za obstoj zmajev.

Je uiti pasti spletnih neresnic sploh možno?

Rešitve? Cenzura, strožja zakonodaja, umetna inteligenca, ki prepoznava problematične vsebine? Morda, a … Prepoznavanje neresnic tako na Tik Toku kot na drugih socialnih omrežjih in vsepovsod na spletu EU vidi kot ključno kompetenco državljanov, še posebej pa mladih posameznikov.

Prav zato je trenutno v teku Akcijski načrt za digitalno izobraževanje, ki ga je na noge postavila Evropska komisija ter si bo preko smernic in številnih orodij prizadeval za dvig digitalne pismenosti ter splošno opolnomočenje mladih prebivalcev EU, ki bodo tako med udejstvovanjem na svetovnem svetu lažje prepoznavali lažne novice in dezinformacije.

Te dni tako nestrpno čakamo izid splošnih smernic za učitelje in ostale zaposlene v izobraževanju, s katerimi bodo slednji mlade lažje poučili o pasti spletnih neresnic. Izid smernic spremljaj na Twitterju @EUDigitalEducation, več o Akcijskem načrtu za digitalno izobraževanje pa s klikom najdeš na naslednji povezavi.