Mladi preverjali, komu na spletu zaupajo

V Celjskem mladinskem centru smo v okviru projekta YOURESET 2026 konec septembra in v začetku oktobra izvedli dve delavnici medijske pismenosti za mlade. Prva delavnica je potekala 28. septembra 2026, udeležilo pa se je je 38 mladih. Zaradi dobrega odziva in dodatnega interesa smo 1. oktobra 2026 izvedli še drugo delavnico, na kateri je sodelovalo 25 mladih.
Skupaj je tako v obeh izvedbah sodelovalo 63 mladih. Vsi udeleženci so bili dijakinje in dijaki Srednje zdravstvene in kozmetične šole Celje, ki so skozi praktične aktivnosti, pogovor in ustvarjalno delo razmišljali o tem, kako danes nastajajo, krožijo in vplivajo informacije, ki jih vsak dan srečujemo na spletu.
Druga, dodatna izvedba delavnice je nastala kot neposreden odziv na interes mladih in okolja. Prav v tem se kaže ena ključnih značilnosti mladinskega dela: da se zna hitro prilagoditi, prisluhniti potrebam mladih in ustvariti prostor za teme, ki se jih tičejo tukaj in zdaj.

O projektu YOURESET 2026
YOURESET 2026 mladim ponuja prostor za učenje, razmislek, izražanje mnenj in ustvarjanje konkretnih sporočil o temah, ki vplivajo na njihovo vsakdanje življenje. Projekt povezuje mladinsko delo, medijsko pismenost, kritično mišljenje, evropske vrednote in aktivno sodelovanje mladih.
Namen projekta ni mladim ponuditi že pripravljenih odgovorov, ampak jih spodbuditi, da znajo postavljati boljša vprašanja. Komu na spletu zaupamo? Zakaj nas določene objave tako hitro pritegnejo? Kdo ima korist od tega, da nekaj delimo naprej? Kako lahko preverimo, ali je vsebina zanesljiva? In kako lahko sami ustvarjamo sporočila, ki so odgovorna, vključujoča in razumljiva vrstnikom?
Projekt temelji na neformalnem učenju, skupinskem delu, vrstniškem učenju in ustvarjanju konkretnih rezultatov. Mladi niso samo poslušalci, ampak soustvarjalci vsebin, sporočil in idej, ki lahko nagovarjajo tudi druge mlade.
Zakaj medijska pismenost?
Mladi danes informacije pogosto srečujejo v zelo kratkih, hitrih in vizualnih oblikah: v objavah na družbenih omrežjih, kratkih videih, komentarjih, memih, skupinskih pogovorih, spletnih naslovih in vsebinah, ustvarjenih s pomočjo umetne inteligence. Pri tem ni več dovolj, da znajo digitalna orodja uporabljati. Vse pomembnejše je, da znajo informacije tudi presojati.
Na delavnicah smo zato izhajali iz vprašanja, kako se mladi znajdejo v okolju, kjer se resnične, zavajajoče, pristranske, manipulativne in umetno ustvarjene vsebine pogosto pojavljajo na istih platformah in v zelo podobnih oblikah.
Delavnici nista bili zasnovani kot predavanje o tem, čemu mladi ne smejo verjeti. Namen je bil mladim dati konkretna orodja, s katerimi lahko sami bolj samozavestno presojajo informacije, preverjajo vire in razmišljajo o posledicah deljenja.

Od medijskega dne do preverjanja virov
Udeleženci so najprej razmišljali o svojem medijskem dnevu. Pogovarjali so se o tem, kje dobivajo informacije, katere platforme uporabljajo, komu najbolj zaupajo in zakaj jih nekatere vsebine pritegnejo hitreje kot druge.
V nadaljevanju so spoznavali pojme, kot so lažne novice, dezinformacije, clickbait, manipulacija, pristranskost, deepfake vsebine in vsebine, ustvarjene s pomočjo umetne inteligence. Skozi igro in skupinsko delo so prepoznavali opozorilne znake, ki jim lahko pomagajo pri presoji spletnih objav.
Osrednji del delavnic je bil namenjen preverjanju virov. Mladi so v skupinah delali kot »source detectives« in pri različnih objavah, naslovih ali trditvah preverjali, kdo je avtor, od kod prihaja informacija, ali so navedeni dokazi, kakšen je namen objave, ali vsebina uporablja močna čustva in ali bi jo bilo treba preveriti še drugje.

Ko prvi vtis ni dovolj
Poseben del delavnic je bil namenjen vsebinam, ustvarjenim s pomočjo umetne inteligence, in deepfake vsebinam. Mladi so razmišljali o tem, da fotografija, video ali screenshot sami po sebi še niso dokaz, tudi če so videti prepričljivo.
Pri tem je bilo pomembno predvsem vprašanje odgovornega dvoma. Cilj ni bil, da mladi začnejo dvomiti o vsem, ampak da se naučijo ustaviti, preveriti vir, poiskati kontekst in premisliti, ali bi deljenje določene vsebine lahko komu škodilo.
Glas mladih: screenshot ni dokaz
V zaključnem ustvarjalnem delu so mladi oblikovali kratka sporočila, checkliste in ideje za mini kampanje pod skupnim izhodiščem »Think Before You Share«. Njihova sporočila so bila neposredna, kratka in zelo blizu jeziku, ki ga mladi uporabljajo med sabo.
| Glas mladih »Screenshot ni dokaz.« »Če ni vira, ni zaupanja.« »Ustavi se, preden deliš naprej. Ni vse na spletu res.« »Izgleda resnično? Vseeno preveri. AI postaja noro dober.« »Če te nekaj razjezi v dveh sekundah, je bil mogoče to ravno namen.« »Ne bodi tista oseba, ki širi fake news v skupinskem chatu.« »Preden deliš: kdo je to objavil, zakaj in od kod informacija prihaja?« »Tvoja delitev ima moč. Uporabi jo pametno.« |
Nastale so tudi preproste checkliste. Ena od skupin je zapisala pravilo treh korakov: »Ustavi se. Preveri. Šele potem deli.« Druga je opozorila na rdeče zastavice: brez vira, močna čustva, čudna slika, star datum ali trditev, ki zveni predobro, da bi bila resnična.
Mladi so razmišljali tudi o kampanjah, ki bi nagovorile njihove vrstnike. Med idejami so bile »Ne hrani fake novic«, »Vir ali nič«, »Resnično ali AI?«, »Fake News Bingo« in »Ena delitev lahko naredi škodo«.
Ta sporočila dobro pokažejo, da medijska pismenost za mlade ni oddaljena ali abstraktna tema. Dogaja se v skupinskem klepetu, na Instagram storyju, v TikTok videu, pri naslovu, ki nas razjezi, in pri objavi, ki jo delimo, še preden jo zares razumemo.

Kaj so mladi odnesli?
Delavnici sta mladim ponudili prostor, kjer so lahko o digitalnem svetu govorili iz svoje izkušnje. Niso dobili seznama prepovedi, ampak konkretna vprašanja, ki si jih lahko zastavijo pred deljenjem informacij: kdo je to objavil, zakaj je bilo objavljeno, kaj manjka, komu lahko vsebina koristi in komu lahko škodi.
Skozi delo v skupinah so razvijali kritično mišljenje, sodelovanje, argumentiranje, digitalno pismenost in odgovorno komuniciranje. To so veščine, ki jih mladi potrebujejo ne samo pri spremljanju novic, ampak tudi pri vsakdanjem odločanju, odnosih, šoli, delu in sodelovanju v skupnosti.
Evropske priložnosti se začnejo tudi lokalno
YOURESET 2026 evropske teme mladim približuje skozi konkretne lokalne aktivnosti. V Celju se je to zgodilo skozi pogovor o vsebinah, ki jih mladi vsak dan gledajo, delijo in komentirajo. Prav takšne aktivnosti kažejo, da evropski projekti niso nekaj oddaljenega, ampak lahko mladim ponudijo prostor za učenje, ustvarjanje, povezovanje in izražanje lastnega glasu.
Delavnici sta bili zato več kot le pogovor o lažnih novicah. Bili sta vaja v tem, kako se ustaviti, premisliti, vprašati in ustvariti bolj odgovoren digitalni prostor. Mladi so pokazali, da imajo o tem veliko povedati, če dobijo priložnost, jasna orodja in prostor, kjer so njihova vprašanja vzeta resno.
V Celjskem mladinskem centru projekt YOURESET razumemo kot priložnost za krepitev mladinskega dela, ki mladim pomaga razvijati radovednost, kritično mišljenje, digitalno odgovornost in pogum za sodelovanje. V svetu, kjer se informacije širijo hitro, je morda eno najpomembnejših sporočil prav tisto, ki so ga zapisali mladi sami: »Preden deliš, preveri.«
Projekt YOURESET 2026 koordinira Building Bridges / Yeseuropa, v Sloveniji pa aktivnosti izvaja Celjski mladinski center. Projekt se izvaja v okviru programa Erasmus+, ERASMUS-YOUTH-2026-CSC-OG-SGA, projekt št. 101313922.
| Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali organa, ki dodeljuje sredstva. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeljuje sredstva. |