Zemljan, zavod za naravovarstvene rešitve, je nevladna organizacija, ki deluje na področju ohranjanja narave. Ukvarjajo se s pripravo strokovnih podlag, spremljanjem stanja vrst v naravi ter izvajanjem izobraževalnih in ozaveščevalnih aktivnosti za različne ciljne skupine. Tako so v sodelovanju s Centrom eksperimentov Maribor pripravili interaktivne delavnice, posvečene bobru in vidri, dvema zanimivima prebivalcema naših voda.

V zadnjih letih je prisotnost bobra na območju Mestne občine Maribor vse bolj izrazita, zlasti na Lentu in Mariborskem otoku, kjer njegovo delovanje pogosto sproža zaskrbljenost prebivalcev in obiskovalcev. Vsebina zato izhaja iz prepoznane potrebe lokalnega okolja po sistematičnem, strokovno utemeljenem in praktično naravnanem informiranju, ki omogoča zmanjševanje konfliktov, večjo podporo javnosti ter učinkovitejše upravljanje obvodnega prostora.

Mladi so skozi pogovor, opazovanje in neposreden stik z učnimi pripomočki odkrivali razlike med bobrom in vidro, glodavci in zvermi, hkrati pa spoznavali, kako sta se ti dve živali prilagodili življenju v vodnem okolju. Pri delavnici niso sodelovali le kot poslušalci, temveč so jo soustvarjali z vprašanji, odzivi, opažanji in razpravo, kar je pomembno prispevalo k njenemu poteku. Veliko zanimanja sta pritegnila dermoplastična preparata, ob katerih so učenci lahko od blizu spoznali značilnosti obeh vrst. Ob ogledu fotografij in kratkih videoposnetkov so opazovali njuno vedenje, od plavanja in hranjenja do nege kožuha in skrbi za mladiče. Posebej zanimivo jim je bilo tudi spoznanje, da je bober rastlinojed, medtem ko je vidra spretna plenilka rib.

Delavnice so bile obogatene tudi s čutnimi izkušnjami. Mladi so lahko potipali kožuh in povohali bobrovino, poseben izloček, s katerim bober označuje svoj teritorij. Prav takšne izkušnje so spodbudile radovednost, vprašanja in živahno razpravo. Ob tem so mladi bolje spoznali tudi pomen bobra v vodnih ekosistemih, izzive sobivanja človeka z zavarovanimi vrstami v urbanem okolju ter pomen varstva vodnih in obvodnih habitatov.

Med ključnimi ugotovitvami je bilo to, da mladi bobra in vidro pogosto najprej poznajo skozi poenostavljene predstave ali predsodke, z neposrednim in doživljajskim pristopom pa lažje razvijejo bolj poglobljeno razumevanje obeh vrst in njune vloge v naravi.

Z doživetim in interaktivnim pristopom so mladim približali dve sicer težko opazni, predvsem nočno aktivni živali, ki živijo v našem okolju. Navdušenje, številna vprašanja in aktivno sodelovanje učencev so pokazali, da so tovrstne izkušnje izjemno dragocene za razvijanje zanimanja za naravo. Obenem se je pokazalo tudi, da je eden večjih izzivov pri izvedbi tovrstnih aktivnosti mladim približati živali, ki jih v naravi skoraj nikoli ne srečajo od blizu, ter strokovne vsebine predstaviti na način, ki je razumljiv, doživljajski in blizu njihovi izkušnji. Prav zaradi tega so se kot posebej pomembni izkazali neposreden stik z učnimi materiali, možnost vprašanj in sproščena razprava.

O pomenu takšnega pristopa razmišlja tudi mlada izvajalka delavnice Martina, biologinja:

»Pri delavnici se mi zdi najpomembnejše to, da mladi niso ostali le pri poslušanju podatkov o bobru in vidri, ampak so lahko živali doživeli bolj neposredno in o njih začeli razmišljati širše. Kot biologinji in izvajalki mi je bilo dragoceno opazovati, kako se iz začetne radovednosti razvijejo zelo konkretna vprašanja, pa tudi razmislek o tem, kako ljudje sobivamo z naravo. To razumem kot pomemben učinek, da mlade spodbujam k razmišljanju, dialogu in odgovornemu odnosu do okolja. Eden od ciljev delavnice je bil, da razbijemo nekaj mitov in predsodkov o teh živalih, in mislim, da nam je to uspelo. Dolgoročno pa si želimo predvsem, da bi mladi takšne vsebine prepoznali kot del svojega vsakdana in kot temo, pri kateri lahko tudi sami prispevajo k bolj premišljenemu odnosu do narave.«

Delavnice so potekale v okviru projekta MariBOBER, Sobivanje z bobrom v urbanem prostoru Maribora, ki ga sofinancira Mestna občina Maribor. Projekt je namenjen sistematičnemu in večkanalnemu informiranju ter ozaveščanju ciljnih skupin o bobru, njegovi vlogi v urbanem okolju ter možnostih ustreznega in odgovornega sobivanja z vrsto.

Prav v tem se kaže tudi širši pomen aktivnosti v kontekstu mladinskega dela, da mladi skozi izkustveno učenje krepijo znanje, občutek odgovornosti in zavedanje, da so tudi sami pomemben del skupnosti in prostora, v katerem živijo.