V Garaži je potekala delavnica Mladi za prihodnost: inovacije in evropske priložnosti. Program je združil praktično spoznavanje tehnologij, razpravo o digitalnih izzivih in predstavitev evropskih priložnosti za mlade. Udeleženci so imeli možnost preizkusiti orodja, razmišljati o družbenih vprašanjih in deliti svoje poglede pred kamero.

Tehnologija kot orodje za učenje in razvoj

Delavnica se je začela s praktičnim prikazom sodobnih tehnologij. Udeleženci so spoznali delovanje 3D tiskalnika, lasersko gravirnega stroja ter projekt Sončna hiška GEN-I, ki predstavlja celovit pristop k razumevanju obnovljivih virov energije. Sončna hiška GEN-I je zasnovana kot interaktivni simulacijski prostor, kjer lahko obiskovalci na praktičen način spoznajo, kako potekajo proizvodnja, poraba in distribucija električne energije iz obnovljivih virov. Projekt vključuje razlago pomena sončnih celic, baterijskih sistemov, vetrne energije in koncepta samooskrbe, hkrati pa odpira tudi vprašanja izzivov in priložnosti, ki jih prinaša zeleni prehod. Pomemben del projekta so tehnične delavnice, v katerih mladi aktivno sodelujejo pri konstrukciji hiške in razvoju posameznih elementov. Pri tem izdelujejo makete, interaktivne plošče in prototipe vetrnic, kar jim omogoča neposredno izkušnjo z razvojem energetskih rešitev.

Prostovoljni mentor Maks Rodman je poudaril, da je bil dogodek »sproščen« in da mu je bilo »všeč debatirati o različnih možnostih izdelave z udeleženci«. Po njegovih besedah so mladi pokazali posebno zanimanje za trajnostne rešitve, kot so sončna hiška, vetrnice in drugi alternativni viri energije.

Dodaja, da je razumevanje teh področij pomembno za prihodnost: »Če imajo mladi znanje, lahko sprejemajo boljše odločitve tako zase kot za državo.« Ob tem je izpostavil tudi vrednost praktičnega učenja: »Ja, je učinkovito, ker se večkrat kaj ponesreči in se iz teh napak učiš.« Udeležencem je svetoval, naj tehnologijo raziskujejo čim bolj neposredno: »Pridite v Garažo.«

Razprava o digitalnem okolju in izzivih informacij

V drugem delu dogodka je v ospredje stopila razprava o dezinformacijah, družbenih omrežjih in prekarnosti. Pod vodstvom Denija Krašne so udeleženci razmišljali o tem, kje mladi danes pridobivajo informacije in kako jih preverjajo.

Deni je poudaril, da je bil glavni namen razprave »ozavestiti mlade o potihnjenih pasteh interneta in ustvariti prostor, kjer lahko spoznajo evropske priložnosti za ustvarjanje boljše prihodnosti«. Dodal je, da so te teme danes ključne, ker »dezinformacije in družbena omrežja krojijo našo percepcijo realnosti in vplivajo na sposobnost kritičnega odločanja«. Po njegovih besedah mladi pogosto delujejo v informacijskih mehurčkih, kjer algoritmi in hitri formati vsebin omejujejo poglobljeno razumevanje. Opozoril je tudi na »nevidne pritiske«, ki vplivajo na mlade, ter na to, da ti niso le posledica algoritmov, ampak tudi širših družbenih mehanizmov. Kot ključen izziv je izpostavil razlikovanje med informacijo, mnenjem in manipulacijo.

Kljub temu je izpostavil optimizem udeležencev: presenetila ga je »visoka stopnja odpornosti in želja po rešitvah«, pa tudi to, da mladi tehnologije ne vidijo le kot grožnje, temveč kot orodje za aktivizem in inovacije. Poudaril je pomen prostorov za razpravo: »Mladi potrebujejo validacijo. Ko nekdo javno izrazi, da so dezinformacije resna grožnja, se vsak posameznik počuti slišanega.« Kot praktičen nasvet je dodal načelo: »Ustavi se, razmisli in preveri.«

Glas mladih in evropske priložnosti

Del dogodka je bil namenjen tudi snemanju kratkih intervjujev, v katerih so mladi odgovarjali na vprašanja o zaupanju v informacije, vplivu družbenih omrežij in digitalnem okolju. Pogovor je pokazal različne poglede, predvsem pa potrebo po zanesljivih virih in več kritičnega razmisleka pri vsakodnevni uporabi spleta. Udeležencem so bile predstavljene tudi možnosti, ki jih ponujajo evropski programi, kot sta Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota. Namen predstavitve je bil približati priložnosti, ki mladim omogočajo učenje, mobilnost in vključevanje v mednarodne projekte.

Dogodek se je zaključil z ugotovitvijo, da je pomembno ustvarjati okolja, kjer mladi ne pridobivajo le tehničnih veščin, temveč tudi prostor za razmislek, dialog in izražanje mnenj. Takšni pristopi omogočajo razvoj kompetenc, ki presegajo posamezna področja in se povezujejo z aktivnim državljanstvom ter prihodnjimi odločitvami mladih.