V zadnjih dneh je zaokrožila novica o predlogu, ki bi lahko precej spremenil način, kako mladi uporabljajo družbena omrežja. V ospredju je vprašanje, pri kateri starosti naj bi mladi lahko samostojno uporabljali družbena omrežja. Evropska komisija predlaga prvo starostno mejo pri 13 letih, slovensko ministrstvo pa bi jo postavilo višje, pri 15 letih.

Razprava pa ni samo o letnici rojstva in omejevanju dostopa. Odpira precej širša vprašanja: Kako ustvariti digitalno okolje, v katerem bodo mladi varni? Kako jih zaščititi pred škodljivimi vsebinami in manipulacijami, ne da bi pri tem spregledali njihovo pravico do sodelovanja in dostopa do informacij? In predvsem, kako mladim dati znanje in kompetence, da bodo družbena omrežja uporabljali kritično, odgovorno in varno?

Podpiramo prizadevanja Evropske komisije za boljšo zaščito otrok in mladostnikov v digitalnem okolju, menimo pa, da je pri zaščiti otrok smiselno narediti še korak dlje. Na ministrstvu se zavzemamo, da bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13. Otroci in mladostniki sodijo med najbolj ranljive uporabnike družbenih omrežij, zato je naša odgovornost, da jim zagotovimo čim bolj varno digitalno okolje. Ob tem pa zgolj omejitve niso dovolj. Mlade moramo tudi opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij.

Poudarja minister za izobraževanje, znanost in mladino dr. Borut Rončević.

Na ministrstvu poudarjajo, da starostna omejitev predstavlja le enega od ukrepov. Izzivi digitalnega okolja so širši, zato jih zgolj z omejevanjem dostopa do družbenih omrežij ni mogoče celovito nasloviti. Številne raziskave opozarjajo na tveganja, povezana s pretirano uporabo zaslonov med otroki in mladostniki, mlajši uporabniki pa so še posebej izpostavljeni manipulativnim tehnikam, škodljivim vsebinam, lažnim informacijam in drugim tveganjem digitalnega okolja.

Pri morebitnih omejitvah gre predvsem za zaščito otrok in mladostnikov. Pomembno je, da so rešitve čim bolj usklajene na evropski ravni ter da se pravila med državami ne razlikujejo bistveno. Prav tako je pomembno, da so v nadaljnje oblikovanje rešitev ustrezno vključene tudi šole kot eden ključnih deležnikov.

Bodo omejitve dovolj?

Na ministrstvu ob tem poudarjajo, da zgolj omejitve ne bodo dovolj. Otroke in mladostnike je treba vsakodnevno ozaveščati in opolnomočiti za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij. Ukrepi morajo zato povezovati zaščito, izobraževanje, digitalno in medijsko pismenost ter odgovornost vseh deležnikov.

Ministrstvo skupaj z javnimi zavodi in drugimi deležniki že več let ozavešča in usposablja učitelje ter druge strokovne delavce, da poučevanje in učenje v digitalno bogatih učnih okoljih poteka didaktično premišljeno, učinkovito, smiselno, varno in zdravo.

Zakon o osnovni šoli že zdaj omejuje rabo mobilnih naprav v osnovnih šolah in določa, da se elektronske naprave v šoli uporabljajo samo za namene vzgoje in izobraževanja, skladno z učnimi načrti, smernicami in drugimi dokumenti. Številne šole so to področje že dobro uredile – večinoma so prepovedale uporabo mobilnih telefonov med poukom, nekatere pa njihovo uporabo omejujejo na celotnem območju šole.

Ministrstvo bo spremljalo nadaljnjo obravnavo rešitev na evropski ravni in si prizadevalo za ukrepe, ki bodo otrokom in mladostnikom zagotavljali visoko raven zaščite, hkrati pa jih opolnomočili za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij.

Vir besedila: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino. (2026, 17.9.). Ministrstvo za starostno mejo 15 let pri uporabi družbenih omrežij. Dostopno na: https://www.gov.si/novice/2026-09-17-ministrstvo-za-starostno-mejo-15-let-pri-uporabi-druzbenih-omrezij/