Mladinski svet Slovenije in Mreža MaMa, sta 25. marca 2022, ob 10.00 v Hiši EU, pripravila novinarsko konferenco o evropskem letu mladih. Na Mladinskem svetu Slovenije in Mreži MaMa so se na novinarski konferenci osredotočili predvsem na tematike, ki tarejo mlade v naši državi, kot tudi na prihajajoče dogodke, ki bodo v Sloveniji spremljali evropsko leto mladih.

Novinarsko konferenco je otvorila namestnica vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, Nataša Goršek Mencin, ki je osvetlila pomen Evropskega leta mladih na evropski ravni. P ovedala je, da Evropa za boljšo prihodnost potrebuje vizijo in sodelovanje vseh mladih.  Perspektiva mladih bi morala dobiti več prostora na vseh ravneh odločanja, od lokalne do evropske. To pomeni, da je cilj mladinsko politiko vključiti v vsa ustrezna področja politik v EU. Poudarila je, da želijo v Evropski komisiji dolgoročne pozitivne učinke na položaj mladih zagotoviti tudi po izteku letošnjega leta.

Tudi  Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji letos pripravlja vrsto aktivnosti v okviru evropskega leta mladih. V sodelovanju z nacionalno mrežo mladinskih centrov, Mrežo Mama  od aprila do oktobra pripravlja dogodke po vseh slovenskih regijah, pretežno po manjših mestih in krajih. V načrtovanje in izvedbo bodo pritegnili mlade same, šlo pa bo za pester nabor delavnic, konkretnih akcij v  domačem okolju, kulturno-zabavnih vsebin, javnih posvetov, dialogov in informiranja mladih. Predvidoma konec oktobra se bodo dogodki zaključili z javnim pogovorom z evropskim komisarjem Janezom Lenarčičem, ko bodo predstavljeni tudi rezultati iz regijskih posvetov. V duhu evropskega leta mladih in solidarnosti z Ukrajino bodo potekale tudi aktivnosti ob dnevu Evrope 9. maja.

Predsednik Mladinskega Sveta Slovenije, Miha Zupančič, je izpostavil, da na Mladinskem svetu Slovenije ne pustijo, da bi bil glas mladih preslišan. Želijo si, da bi bilo Evropsko leto mladih tako za medije, kot za politiko signal, da mora mladinska politika priti v ospredje. Od tega leta torej pričakujejo več resne pozornosti namenjene problematikam mladih.

Izpostavljena je bila pomembnost volitev in participacija mladih na njih ter upanje, da bodo politiki resno nagovarjali mlade in pokazali, da jim je za njih mar.  Mladi v politiko vedno manj zaupajo, čeprav se na njo vedno bolj spoznajo, jih ta vedno bolj zanima in v njej tudi aktivneje participirajo. Za dvig zaupanja vanjo je za njih pomembno, da politiki obljube izpolnijo tudi po samih volitvah. Menijo, da morajo politiki, v kolikor so mladi prihodnost, začeti za njo tudi resno skrbeti.

Vedno več mladih je preobremenjenih, živi v negotovosti in ima posledično vedno več duševnih stisk. Trdijo, da to ni posledica zgolj epidemije in prekomerne uporabe tehnologije, pač pa predvsem mačehovske politike do mladih, ki je prisotna že vrsto let. Mladi so ujeti v prekarizacijo  in nestabilno finančno situacijo, delajo v netipičnem času, štipendije pravzaprav ne obstajajo oz. te ne omogočajo pokritja niti najosnovnejših stroškov, nimajo bivalnega prostora, ki bi omogočal osamosvajanje in si tega ne bodo mogli privoščiti, saj je stanovanjski trg prerasel vse meje razumnega tako v strnjenih kot manj strnjenih naseljih, poleg tega jih skrbi mačehovski odnos do okolja, korupcija in razpad javnega zdravstvenega sistema. Ob sunkovitem dvigu duševnih stisk pa skrbi tudi odsotnost zakona za psihološko pomoč in nedostopnost tovrstnih storitev.

Upajo, da bo glas mladih v tem letu slišal več kot navadno in , še bolj pomembno, da bo ta tudi upoštevan. Želijo, da bi bila posledica Evropskega leta mladih, da bodo odločevalci in mediji doumeli, da mora biti glas mladih slišan redno slišan in tudi uslišan, saj bomo le tako lahko rešili generacijo, da bo ta produktivna, ambiciozna, napredna in ne izgubljena.

Opozorili so, da se letos snuje Resolucija o nacionalnem programu za mladino, ter, da so se pri snovanju tega dokumenta aktivirale mladinske organizacije od tabornikov, podeželske mladine, skavtov, Zveze ŠKIS, dijakov, drugih nevladnih organizacij, podmladkov itd., kot tudi mladinski centri. Želijo si, da bo dokument odražal realno stanje mladih ter, da bo ta narejen po dobri predhodni analizi stanja mladih. Vse to, da ne bo ostal le mrtva črka na papirju in dokument, ki bo sam sebi namen, ampak da bo dokument preko katerega bo država resnično in aktivno reševala problematike mladih, ki so se v zadnjih letih dodatno spremenile in okrepile.

Tako Mladinski svet Slovenije, kot Mreža MaMa bosta v sledečem letu v sklopu Evropskega leta mladih na mlade opozarjala z več dogodki. Med drugim Mladinski svet organizira soočenja mladinskih kandidatov za državnozborske volitve,  5. in 12. aprila ter kampanjo za dvig participacije mladih na volitvah, organizirali bodo tudi več posvetov mladinskih organizacij za pripravo Nacionalnega programa za mladino in mnogo drugih dogodkov.  Mreža mama bo v tem letu prenovila portal mlad.si in organizirala več posvetov z neorganizirano mladino, pripravili bodo tudi brošuro o državljanskih prostorih. 

Osrednji dogodek Evropskega leta mladih bo mladinski festival ZVOK MLADOSTI, ki bo potekal 27.5. 2022 v Križankah. 

Miha Zupančič, predsednik MSS: »Dovolj je. Naj bo Evropsko leto mladih tista prelomnica, po kateri mladi ne bomo več preslišani v naši družbi. Ne bomo pustili, da nas politika in mediji odrivajo na stran, kot so nas odrivali v preteklosti. Ne moremo si več privoščiti, da bili mladi še naprej tako negotovi, izgoreli in preobremenjeni ter ujetniki v duševne stiske. Naj bo Evropsko leto mladih povod, da se bo o mladih več govorilo tudi po njem. Mladinske problematike morajo nujno najti mesto v dnevni politiki ter medijih «

mag. Maja Hostnik, direktorica Mreže MaMa: “Naše glavno vodilo v evropskem letu mladih je, da poskrbimo za podporo tistih, ki delajo z mladimi v mladinskih centrih, in sicer skozi usposabljanja ter vključevanje mladih za pripravo medsektorskega dokumenta, Resolucije o nacionalnem programu za mladino. Na drugi strani pa mladim omogočiti po vsej Sloveniji, da se sliši njihov glas. Izvedli bomo 37 različnih dogodkov in vključili mlade, da razmišljajo o svojo prihodnosti. Tematike, ki jih bomo naslavljali so vključevanje, zeleno, trajnostno, mobilnost in zaposlovanje, tudi z namenom boljšega življenja mladih v obdobju po epidemiji covid-19.”

Na prvem regijskem dogodku za pripravo Resolucije o nacionalnem programu za mladino, ki smo ga izvedli 18. marca v Celju, se je pokazalo, da mlade pogrešajo več dialoga in podpore s strani odločevalcev, posebej na področju duševnega zdravja, ki mu je potrebno nameniti več pozornosti, predvsem izven institucionaliziranih okoljih. Prav tako so izpostavili pomen neformalnega  izobraževanja, kar vpliva na zaposlitvene možnosti. Zelo se zavzemajo za spremembe na področju trajnosti, kjer so izpostavili številne pobude in rešitve. Naslednji regijski dogodek bo potekal 7. aprila v Brežicah.