Vključenost, Zaposlovanje

Obstoječe pravice LGBTIQ+ oseb na delovnem mestu so rezultat boja!

15. 6. 2026 avtor: Sindikat študentov, dijakov in mladih brezposelnih – Mladi Plus
grafika

Spet je mesec ponosa in spet na stavbi Doma sindikatov v središču Ljubljane visi mavrična zastava. Mesec ponosa je priložnost, da obeležimo vse doslej pridobljene pravice skupnosti.

Ob tej priložnosti smo na Sindikatu Mladi plus pobrskali po arhivih slovenskega LGBTIQ+ gibanja in našli zloženko Istospolna usmerjenost in zaposlovanje iz leta 1998. V njej so predstavljeni izsledki raziskave o položaju LGBTIQ+ oseb na trgu dela v Veliki Britaniji (1995) ter raziskave ljubljanske lezbične scene (1998).

Raziskava ljubljanske lezbične scene ugotavlja, da je »na področju zaposlovanja v Sloveniji visoka stopnja različnih oblik diskriminacije na osnovi spolne usmerjenosti« ter da »stanje strpnosti v Sloveniji omogoča lezbijkam ali biseksualkam socialno življenje le do vstopa v t. i. socialno ‘odraslost’; lezbijke ali biseksualke, ki so zaposlene, raje ne tvegajo družabnosti na sceni oziroma odidejo s scene tedaj, ko se začne zaposlitveno obdobje.«

Izrecna prepoved diskriminacije na delovnem mestu, med drugim tudi zaradi spolne usmerjenosti, je bila v slovensko zakonodajo vključena šele štiri leta po izidu zloženke, leta 2002. Danes diskriminacijo prepoveduje 6. člen Zakona o delovnih razmerjih.

Pridobljene pravice pa niso samoumevne in niso trajno zagotovljene. Ob nastopu nove vlade, ki s svojimi ukrepi že nakazuje smer delovanja, nas lahko skrbi glede zmanjševanja ali omejevanja pravic marginaliziranih družbenih skupin. Prvi ukrepi so bili usmerjeni proti tujcem, napovedi in politična retorika pa nakazujejo tudi pritiske na pravice LGBTIQ+ skupnosti in žensk. Tarča takšnih politik so pogosto delavke in delavci, ki so zaradi svojega statusa, identitete ali drugih osebnih okoliščin že tako v ranljivejšem položaju.

Zato ostaja boj za enakost na delovnem mestu še kako aktualen. Kot so zapisali že leta 1998:

»Ena od akcij zagotavljanja enakosti lezbijk in gejev v družbi je enakost pri delu. Pravica do dela brez strahu pred diskriminacijo in nadlegovanjem je osnovna človekova pravica. Vsakdo ima pravico, da se ga presoja po njegovih ali njenih zaslugah in sposobnostih.«

Na vse bodoče meseca ponosa, vsem LGBTIQ+ tovarišem_icam srčno in borbeno vsak dan v letu! 

Vir: Nataša Velikonja (1998), Istospolna usmerjenost in zaposlovanje. Ljubljana: ŠKUC – LL.

Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.