Umetna inteligenca in ustvarjalnost mladih: pomoč pri idejah ali grožnja lastni kreativnosti?

Umetna inteligenca (UI) vse hitreje postaja del našega vsakdana tudi na področju ustvarjanja. Pomaga nam lahko pri iskanju idej, pisanju besedil, ustvarjanju slik, grafik in videov, programiranju ter številnih drugih ustvarjalnih dejavnostih. A ob tem se postavlja pomembno vprašanje: ali nam UI pomaga razvijati lastno ustvarjalnost ali jo počasi nadomešča?

V avgustovski anketi smo zato raziskovali odnos mladih med 15. in 29. letom do umetne inteligence, ustvarjalnosti in lastnega ustvarjanja. Zanimalo nas je predvsem, kako mladi doživljajo uporabo UI pri ustvarjanju ter kje vidijo njene prednosti in morebitne pasti.

Na anketo je odgovorilo 11 anketirancev. Med njimi je bilo 45,5 % starih med 20 in 24 let, 36,4 % med 15 in 19 let ter 18,2 % med 25 in 29 let. Med anketiranci je bilo 54,5 % moških in 36,4 % žensk.

Ustvarjalnost je mladim pomembna

Na prvo vprašanje, ki se je glasilo »Kako pomembna ti je ustvarjalnost?«, je 63,6 % vseh anketirancev odgovorilo, da je zelo pomembna. Ob tem jih je 54,5 % svojo ustvarjalnost ocenilo kot visoko, 27,3 % pa kot zelo visoko.

Rezultati tako kažejo, da mladi svojo ustvarjalnost prepoznavajo kot pomemben del sebe. Prav zato je zanimivo pogledati, kakšno vlogo ima pri njihovem ustvarjanju umetna inteligenca.

UI uporabljajo predvsem občasno

Pri vprašanju »Kako pogosto uporabljaš orodja UI pri ustvarjanju vsebin, slik, grafik, pisanju esejev ipd.?« je 63,6 % anketirancev odgovorilo, da orodja UI uporabljajo redno? oziroma redko. 18,2 % jih je odgovorilo, da jih nikoli ne uporabljajo, 9,1 % pa jih uporablja vsakodnevno.

Pri vprašanju »Za katere ustvarjalne dejavnosti uporabljaš UI?« je bilo največ odgovorov povezanih z iskanjem novih kreativnih rešitev oziroma brainstormingom teh je bilo 36,4 %.

Anketiranci so poleg tega navedli še:

• pisanje besedil,
• ustvarjanje novih slik ali grafik,
• ne uporabljam UI,
• video vsebine,
• pomoč pri implementaciji kode oziroma programiranju igre,
• iskanje podatkov za kreativno pisanje.

UI torej pri mladih ni nujno razumljena kot orodje, ki bi ustvarjalo namesto njih. Pogosto jo uporabljajo predvsem kot pomoč pri iskanju idej in premagovanju ustvarjalne blokade.

Ali UI spodbuja ali zavira ustvarjalnost?

Od vseh anketiranih jih 54,5 % meni, da jim orodja UI pomagajo razvijati lastno ustvarjalnost, medtem ko 36,4 % meni, da jim pri razvijanju lastne ustvarjalnosti ne pomagajo.

Pri tem se odpira zanimiva dilema. Če UI uporabimo za iskanje novih idej, lahko ta deluje kot odskočna deska za lastno ustvarjanje. Po drugi strani pa lahko prevelika odvisnost od že pripravljenih rešitev pomeni manj priložnosti za samostojno razmišljanje, eksperimentiranje in učenje.

Kdaj izdelek še dojemamo kot svojega?

Glede na vse večjo uporabo UI pri ustvarjanju grafik, slik, plakatov in drugih vizualnih vsebin nas je zanimalo tudi, ali posameznik končni izdelek, pri katerem je uporabil orodje UI, še vedno dojema kot svojega.

Na vprašanje je 63,6 % vseh anketirancev odgovorilo z »NE«, medtem ko 27,3 % anketirancev tovrstne izdelke dojema kot svoje.

Rezultat odpira pomembno vprašanje o avtorstvu in lastnem ustvarjalnem izrazu. Če pri nastanku izdelka sodeluje umetna inteligenca, je namreč meja med našo idejo in prispevkom tehnologije lahko hitro zabrisana.

Mladi še vedno raje ustvarjajo sami ali v družbi drugih

Anketiranci so se v največji meri strinjali s trditvijo, da jim je pri ustvarjanju ljubše nekaj ustvariti popolnoma sami ali pa ustvarjati s prijatelji. S to trditvijo se je strinjalo 72,7 % vseh anketirancev.

Sledile so možnosti ustvarjanja predvsem samostojno, pri čemer bi UI uporabljali kot pomoč, kombiniranja lastnih idej z UI in možnosti, da večino ustvarjanja prepustijo umetni inteligenci.

Tudi pri tem vprašanju se kaže, da mladi želijo ohraniti pomemben del lastnega ustvarjalnega procesa. UI je lahko pomočnik, vendar očitno ne želijo, da bi v celoti prevzela njihovo vlogo ustvarjalca.

Kako pomembno je ustvarjati brez UI?

Sledilo je vprašanje »Kako pomembno ti je, da je ustvarjalni izdelek nastal brez uporabe UI?«

Kot zanimivost: 45,5 % vseh anketirancev je odgovorilo, da jim je to zelo pomembno, medtem ko je le 18,2 % anketirancev odgovorilo, da jim to sploh ni pomembno.

To nakazuje, da ima za velik del mladih način nastanka izdelka še vedno pomembno vrednost. Končni rezultat torej ni edino merilo, pomemben je tudi proces, ki je do njega pripeljal.

Večina mladih si želi manj vsebin, ustvarjenih z UI

Pri predzadnjem vprašanju smo anketirance vprašali: »Ali bi si želel/-a še naprej videti več vsebine z UI ali bi se želel/-a omejiti tovrstno vsebino?«

Kar 81,9 % vseh anketirancev je odgovorilo, da si želi omejiti UI-vsebine. 9,1 % anketirancev je odgovorilo, da jim je vseeno, enak delež 9,1 % pa si želi videti še več vsebin, ustvarjenih z UI.

Rezultat je precej zgovoren: čeprav mladi umetno inteligenco uporabljajo in prepoznavajo njeno uporabnost, si hkrati ne želijo, da bi z njo ustvarjene vsebine popolnoma preplavile njihov vsakdan.

Kaj lahko izgubimo s prekomerno uporabo UI?

Anketiranci menijo, da lahko s prekomerno uporabo UI-orodij pri ustvarjanju izgubimo predvsem učenje in razvijanje veščin, kar je izpostavilo 81,8 % anketirancev.

Sledijo:

• izvirnost/inovativnost – 72,7 %,
• osebni oziroma umetniški izraz – 72,7 %,
• kritično razmišljanje – 72,7 %,
• motivacija za lastno ustvarjanje – 63,6 %,
• kulturna vrednota – 63,6 %,
• ničesar – 9,1 %,
• kakovost in raznolikost ustvarjanja – 9,1 %.

Mladi tako kot največje tveganje prepoznavajo izgubo znanja in veščin, sledijo pa izvirnost, osebni izraz in kritično razmišljanje. Rezultati kažejo, da vprašanje uporabe UI ni zgolj tehnološko, ampak tudi ustvarjalno in družbeno.

Tudi vsebine, ustvarjene z UI, je treba prepoznati

Ob koncu naj omenimo še nove smernice v okviru Evropske digitalne strategije, ki spodbujajo ustrezno označevanje vsebin, ustvarjenih oziroma manipuliranih z umetno inteligenco.

Kot je navedeno na spletni strani Evropske komisije:

»Ikone naj bi fizičnim osebam, ki so izpostavljene taki vsebini, pomagale jasno in razločno prepoznati, da je bila vsebina umetno ustvarjena ali manipulirana. Ta obveznost podpira zaupanje javnosti, zmanjšuje tveganje napačnih informacij ter informiranega ogledovanja in branja vseh vrst vsebin s strani fizičnih oseb.«

Jasno označevanje vsebin, ustvarjenih z UI, je pomemben korak k temu, da lahko uporabniki vedo, kaj gledajo, berejo ali poslušajo. V času, ko je umetna inteligenca sposobna ustvariti vse bolj prepričljive slike, videe in besedila, je sposobnost kritičnega presojanja vsebin še toliko pomembnejša.

Več o označevanju vsebin, ustvarjenih z umetno inteligenco, si lahko preberete na spletni strani Evropske komisije.

Avtor fotografije: Matheus Bertelli