Mladinski center Velenje v svoje dejavnosti vključuje prostovoljce iz različnih evropskih držav že od leta 2008. To leto sta na programu Evropska solidarnostna enota Begüm in Özer, prostovoljca iz Turčije.

Özer je v Sloveniji praznoval svoj 26. rojstni dan, prihaja pa iz Burse, četrtega največjega mesta v Turčiji. Pove, da je poznano tudi kot prestolnica Dönnerja, ki mu pri nas mu pravimo kebab, ob čemer pa se domačini le nasmehnejo, saj je med njima kar nekaj razlik.

Bursa je bila nekoč prestolnica Osmanskega cesarstva in pomemben del Svilnate poti, kar se še sedaj odraža v njihovi industriji. Pove še: «Študiral sem v Izmirju, kjer bom po prihodu domov iskal službo. Izmir je dosti bolj odprto mesto. Bursa je vendarle na zahodu, kjer še prevladujejo stare vrednote, zato so ljudje bolj zaprti. Ko pa jih spoznaš in te sprejmejo, so neverjetno topli in prijazni.«

Preden je prišel v Velenje je končal ekonomski faks, med študijem pa je opravljal razna študentska dela, med drugim je bil tudi natakar.

Mladinski center mu je dal možnost, da se izpopolni v angleškem jeziku, kar se je odražalo na aktivnostih in projektih, ki jih je izvajal v mladinskem centru. »Preden sem prišel v Velenje, sem mislil, da bom delal pretežno z otroki v Središču mladih in otrok, ampak sem izkusil toliko več. Pridobil sem izkušnje tudi pri delu na multimedijskem področju, pri organizaciji festivalov in ostalih projektov, imel sem prvo samostojno fotografsko razstavo v Galeriji eMCe plac.«

Po aktivnosti se želi vrniti v Izmir, kjer bo nadaljeval z izpiti za komercialnega pilota. Ostalo jih je zelo malo, potem pa začne z dvoletnim usposabljanjem. »Upam, da bom nekoč lahko letel na relaciji Turčija – Slovenija!«

Kaj pa si misli o našem mestu? »Velenje je čudovito, vsa narava in zelenje, še posebej jezero. Všeč mi je tudi ta tišina, ni toliko prometa kot v večjih mestih«.

Prostovoljka Begüm pa je letos dopolnila 25 let in prihaja iz tretjega največjega mesta v Turčiji, Izmirja. Pove, da obožuje svoje mesto: »Moje mesto je polno zgodovinskih krajev, še posebej iz antike, zato je tudi zelo obiskano. Izmirčani ne maramo pravil, želimo si biti svobodni, seveda pa je to povezano s tem, da je mesto izredno turistično.«

Tudi Begüm je v Izmirju končala ekonomsko fakulteto, kjer je tudi spoznala Özerja.

Ko se je ponudila priložnost, da se v Slovenijo na projekt prijavi tudi sama, ni oklevala. Pustila je službo v trgovini z oblačili in prišla za njim. Omeni še, da je bila njena najbolj zanimiva zaposlitev ta, da je bila model za roke.

Kako pa se počuti v kolektivu mladinskega centra? »Zaposleni v Mladinskem centru Velenje so izjemni. Prijazni, topli, vedno pripravljeni pomagati. Res so nama bili kot družina in to je nekaj, kar ne bom nikoli pozabila.«

Ta dober občutek je začutila že pred samim prihodom, ko je imela spoznavni razgovor preko Skypa.

Za Velenje pa: »Ne morem verjeti, da je lahko vse tako zeleno in umirjeno. Nihče ne kriči na ulici, predvsem pa ti ni potrebno hiteti nikamor. Tudi zato, ker lahko greš vsepovsod peš ali pa z meni zelo ljubim rumenim avtobusom – Lokal’cem«.

To leto se je naučila predvsem komunicirati z otroki, pridobila pa je tudi znanje na drugih področjih, predvsem na področju multimedije, za kar je zelo hvaležna.

Po vrnitvi domov si želi najprej poiskati službo, sicer pa preživljati čas s svojimi prijatelji in družino, ker jih močno pogreša, čeprav ji je, kot pravi, tukaj izredno lepo.