Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

GERB oziroma gastroezofagealna refluksna bolezen je pogosta težava sodobnega časa, pri kateri se želodčna kislina vrača iz želodca nazaj v požiralnik, kar lahko povzroča neprijetne simptome in dolgotrajne posledice. Pojavi se, ko mišica na spodnjem delu požiralnika, ki običajno preprečuje vračanje želodčne vsebine, oslabi ali ne deluje pravilno.

Najpogostejši simptomi GERB-a so zgaga, pekoč občutek za prsnico, vračanje kisline ali hrane v usta, bolečina v prsih, občutek zatikanja pri požiranju, hripavost, suh kašelj, slab zadah in celo težave s spanjem. Nekateri ljudje občutijo tudi cmok v grlu ali kronično vneto grlo, kar lahko zmotno pripišejo drugim boleznim. Simptomi se pogosto poslabšajo po večjih obrokih, med ležanjem ali upogibanjem naprej, sprožijo pa jih lahko določena živila, kot so kava, čokolada, alkohol, začinjena hrana, gazirane pijače in mastna hrana.

Povečano tveganje za GERB imajo ljudje s prekomerno telesno težo, kadilci, nosečnice ter tisti z visokim stresom in sedečim načinom življenja. GERB ni le prehodna nevšečnost, saj lahko dolgotrajno draženje požiralnika privede do vnetja, krvavitev, brazgotinjenja ali celo do predrakavega stanja, imenovanega Barrettov požiralnik.

Diagnostika GERB-a običajno temelji na značilnih simptomih, vendar lahko zdravnik za potrditev bolezni opravi gastroskopijo, 24-urno merjenje kislosti v požiralniku (pH-metrijo), manometrijo ali druge slikovne preiskave. Zdravljenje vključuje kombinacijo spremembe življenjskega sloga in zdravil. Priporočljivo je jesti manjše in pogostejše obroke, izogibati se sprožilnim živilom, ne ležati takoj po jedi, dvigniti vzglavje med spanjem in poskrbeti za redno telesno aktivnost.

Med najbolj učinkovita zdravila sodijo zaviralci protonske črpalke, ki zmanjšajo nastajanje kisline v želodcu, na voljo pa so tudi H2-blokatorji in antacidi. V redkih primerih, ko zdravljenje z zdravili in sprememba navad ne pomagata, se lahko izvede operacija, s katero se okrepi zapiralna funkcija požiralnika.

GERB prizadene približno 20 do 30 odstotkov odraslih, vendar se simptomi vse pogosteje pojavljajo tudi pri mladih zaradi neurejene prehrane, stresa in pomanjkanja gibanja. Kljub temu, da bolezen običajno ni življenjsko ogrožajoča, pomembno vpliva na kakovost življenja, zato je pomembno, da jo prepoznamo in pravočasno ukrepamo.

Če se ti pogosto pojavlja zgaga, vračanje kisline ali druge opisane težave, se ne tolaži z mislijo, da je to nekaj običajnega – raje obišči zdravnika, saj je zgodnje ukrepanje ključ do preprečevanja resnejših zapletov in boljšega počutja.