Pred vami se nahaja zapis iz serije zapisov in videoposnetkov, ki smo jih v okviru projekta Gaster Felix Društva študentov medicine Slovenije pripravili prav z namenom izobraževanja splošne javnosti o problematiki in pomenu poznavanja bolezni gastro-intestinalnega trakta. 

Celiakija je kronična avtoimunska bolezen, pri kateri zaužitje glutena – beljakovine, ki jo najdemo v pšenici, rži in ječmenu – povzroči poškodbo sluznice tankega črevesa. Pri ljudeh s celiakijo imunski sistem ob prisotnosti glutena napade lastno črevesje, kar vodi v vnetje in postopno propadanje resic, drobnih izrastkov, ki omogočajo vsrkavanje hranil. Posledično telo slabše absorbira vitamine, minerale in druge pomembne snovi, kar lahko privede do podhranjenosti, anemije, osteoporoze in drugih zapletov.

Simptomi celiakije so lahko zelo različni in se razlikujejo od osebe do osebe, kar pogosto oteži postavitev diagnoze. Med najpogostejše znake sodijo napihnjenost, bolečine v trebuhu, driska, zaprtje, izguba telesne teže, slabokrvnost, utrujenost, izpuščaji, glavoboli, razdražljivost, težave s koncentracijo in pri otrocih zaostanek v rasti ali puberteti. Pri nekaterih je edini znak celiakije nepojasnjena kronična utrujenost ali psihične težave, kot so tesnoba in depresija.

Diagnoza celiakije vključuje krvne preiskave za iskanje specifičnih protiteles (anti-TTG, EMA), vendar je za dokončno potrditev potrebna gastroskopija z biopsijo sluznice tankega črevesa, ki pokaže značilne spremembe. Pomembno je, da se preiskave opravljajo, dokler oseba uživa gluten, saj izogibanje glutenu pred testiranjem lahko privede do lažno negativnih rezultatov.

Zdravljenje celiakije je dosledna in življenjska brezglutenska dieta, kar pomeni popolno izključitev vseh živil, ki vsebujejo gluten, vključno s kruhom, testeninami, pecivom, pivom in številnimi industrijsko predelanimi izdelki, ki lahko vsebujejo skrite sledi glutena. Ob ustrezni prehrani se črevesna sluznica postopoma zaceli in simptomi izzvenijo, vendar se pri vsakem ponovnem stiku z glutenom imunski odziv znova sproži, tudi če simptomi niso očitni. Zato je ključna natančna izobrazba bolnika, branje deklaracij in pogosto sodelovanje z dietetikom.

Pojavnost celiakije v zadnjih desetletjih narašča in ocenjuje se, da prizadene približno 1 % svetovne populacije, vendar je večina primerov še vedno nediagnosticiranih, tudi pri mladih. Genetska predispozicija ima pomembno vlogo, zato se bolezen pogosteje pojavlja pri sorodnikih bolnikov s celiakijo in pri ljudeh z drugimi avtoimunskimi boleznimi, kot so diabetes tipa 1 ali avtoimunski tiroiditis.

Čeprav se sliši stroga dieta kot ovira, sodobna prehrambena industrija ponuja vedno več brezglutenskih možnosti, prav tako pa se povečuje ozaveščenost in dostopnost informacij, kar bolnikom omogoča kakovostno in polno življenje brez simptomov in zapletov.

Če imaš ponavljajoče se prebavne težave, slabokrvnost ali nepojasnjeno utrujenost, je smiselno opraviti testiranje za celiakijo in po potrebi pravočasno ukrepati.