V Sindikatu Mladi plus pozdravljamo spremembe, ki jih prinaša nedavno vložen Zakon za urejanje položaja študentov (ZUPŠ-2), ki so ga pripravili na Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS). Zakon dviguje minimalno študentsko urno postavko, kar je v času vedno višjih življenjskih stroškov več kot dobrodošlo. Prav tako podpiramo spremembe na področju štipendij: prejemanje štipendije v času absolventa in v dodatnem letu študija za študente starše. Dobrodošlo je tudi podaljšanje roka za zaključek študija za en mesec. 

Vseeno pa želimo ob tej priložnosti opozoriti še na ostale nujno potrebne spremembe, ki bi celostno in sistemsko naslovile položaj študentov in mladih nasploh. 

V Sindikatu Mladi plus se že več kot dve leti borimo in opozarjamo na nevzdržne razmere, v katere sta vladajoča politika in trg dela pahnila mlade. Več let čakamo na ukrepe, ki bi naslovili dejstvo, da je študentsko delo postalo socialni korektiv. Študentsko delo že dolgo ni več le priložnost za pridobivanje izkušenj, temveč za mnoge študente nuja za preživetje. 

Zaradi prenizkih in nedostopnih štipendij, zaradi kroničnega pomanjkanja javnih študentskih domov in zaradi visokih življenjskih stroškov, je veliko študentov in študentk prisiljenih delati, da si sploh lahko privoščijo študij in osnovno dostojanstvo. 

Težave s prekarnim položajem na trgu dela in nedostopnostjo stanovanj pa mlade zaznamujejo tudi po tem, ko zapustijo študijske klopi. Nujno potrebni so strukturni ukrepi, ki bodo naslovili prekarnost in stanovanjska politika, ki bo zagotovila streho nad glavo vsem. 

Naše zahteve so jasne in od njih ne odstopamo:

1. Takojšen in učinkovit nadzor na trgu dela: Namesto kozmetičnih popravkov zahtevamo okrepljen Inšpektorat za delo, ki bo prepoznaval in dosledno sankcioniral prikrita delovna razmerja, tako pri študentskem delu kot pri ostalih atipičnih oblikah dela. Konec mora biti prakse, kjer študentje opravljajo enako delo kot redno zaposleni, a v eni najbolj prekarnih oblik dela. 
2. Študentsko delo ne sme biti socialni korektiv: Ključno je nasloviti vzroke, ne le posledic. Nujno potrebujemo višje in bolj dostopne štipendije, ki bodo mladim omogočile osredotočanje na študij. 
3. Reševanje stanovanjske problematike: Nujno potrebujemo obsežne investicije v javne študentske namestitve, da najemnine ne bodo več glavno breme študentskega življenja. Prav tako so nujni ukrepi, ki bodo zaščitili najemnike, omejili višino najemnin in kratkoročno oddajanje stanovanj ter investicije v javna, dostopna stanovanja. 

Stop vsem oblikam prekarnosti – čas je za dostojno življenje! 

*Prispevek odraža stališča Sindikata Mladi plus, ki niso nujno tudi stališča uredništva.