V sredo, 22. oktobra 2025, je Evropski kulturni in tehnološki center Maribor (EKTC Maribor) – Center eksperimentov gostil 6. Festival znanosti Maribor. Dan, posvečen raziskovanju, ustvarjalnosti in navdihu, ki ga prinaša znanost. Dogodek je bil namenjen mladim, pa tudi vsem radovednim obiskovalcem, ki verjamejo, da se svet najbolje razume z vprašanji in poskusi.

Med prostovoljkami festivala je bila tudi Laura Kraner, ki je dan doživela z očmi radovedne raziskovalke in odprtega srca.

Po njenem pripovedovanju se je dan začel v prijetni, skoraj domači atmosferi pisarne EKTC-ja, kjer je skupaj z direktorico, Tanjo Jakopič Rojec, preletela dnevni načrt festivala. Na mizi so čakale sladke dobrote, v zraku je dišalo po kavi in po pričakovanju;  takem, ki napolni prostor z energijo, še preden se začne uradni del. Že od jutra je bilo čutiti, da bo dan nekaj posebnega.

V vsaki predavalnici mladinskega centra so se pripravljali posebni kotički, razstavne postojanke, kjer so sodelujoči predstavljali različna znanstvena področja. Ob deveti uri se je prizorišče napolnilo s šolarji, dijaki, študenti, njihovimi mentorji, učitelji in tudi z družinami. Po Laurinih besedah je bilo čudovito opazovati, kako se radovednost in vznemirjenje širita med obiskovalci vseh starosti. »Dobrodošel je bil prav vsak radovednež,« bi lahko zapisali z njenimi besedami.

A festival se ni začel v tišini predavalnic. Že ob vstopu v EKTC je obiskovalce pričakala prava paša za oči in ušesa: študentska dirkalna formula ekipe UNI Maribor GPE. Nastala je izpod rok mladih ustvarjalcev mariborske univerze, ki so z njo dokazali, da se znanje in strast do tehnologije lahko združita v nekaj resnično spektakularnega. Ko se je motor zagnal, se je vsem nasmehnilo: dober začetek je bil zagotovljen.

Pot po festivalu je vodila do zgornjih nadstropij, kjer so raznolikost znanosti prikazovali skozi domiselne predstavitve. Fakulteta za strojništvo Maribor je na dveh stojnicah predstavila digitalno načrtovanje oblačil in model brezpilotnega letala. Obiskovalci so občudovali, kako se tehnologija in ustvarjalnost zlijeta v oblikovanje prihodnosti. Poleg njiju so študenti Medicinske fakultete Maribor pokazali, kako pomembna je urgentna medicina. Z vajami prve pomoči so obiskovalci lahko sami preizkusili, kako dragoceno je znanje, ki rešuje življenja.

Nič manj zanimivo ni bilo v naslednji predavalnici, kjer je Fakulteta za strojništvo navdušila s tremi novimi področji: mikroskopskim svetom in nanotehnologijo, robotskim nogometom in formulo-simulatorjem. Robotsko nogometno igrišče in simulator formule, oba izdelka študentov, sta pritegnila številne mlade, ki so z navdušenjem sedli za volan ali brcali »robotsko žogo«.

Festival pa ni bil le tehničen. Tretji razstavni prostor je bil dišeč, barvit in ustvarjalen: dijaki in profesorji Gimnazije in srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše so predstavili svet vitaminov in naravne kozmetike, obiskovalci pa so se ustavljali tudi pri predstavnikih Naravoslovnotehniške fakultete v Ljubljani, ki so razkrivali skrivnosti kamnin, mineralov in geologije ob živem prikazu litja aluminija.

Nekaj korakov naprej je svoje delovanje predstavljala Ameriško-slovenska izobraževalna fundacija (ASEF), kjer so prostovoljke s toplino razlagale, kako štipendijski program Raziskovanje v tujini pomaga mladim slovenskim študentom do stikov z vrhunskimi tujimi mentorji in mednarodnih raziskovalnih izkušenj.

V zadnjih prostorih so obiskovalce pričakale še tri postojanke: Fakulteta za tehnologijo polimerov, ki je dokazovala, da »dobra plastika ni znanstvena fantastika«, Šolski center Rogaška Slatina, kjer so prikazovali umetnost in znanost stekla, ter domači Center eksperimentov Maribor, kjer je sodelovala tudi Laura.

Na stojnici Centra eksperimentov so obiskovalci lahko preizkušali naravoslovne eksperimente, ki so združevali ekologijo in znanost, predstavili so inovativen izum maketo mesta z obnovljivimi viri energije. Po Laurinih besedah je bilo čudovito opazovati otroke, ki so se z zagnanostjo lotili poskusov, in odrasle, ki so jim pri tem spodbujajoče pomagali. »Na obraze otrok so se risali nasmehi, včasih pa tudi tisti izraz popolne osredotočenosti, ko nekaj prvič sam razumeš,« je povedala.

Ko se je ura približala peti popoldne, se je festival počasi zaključil. Po Laurinem opisu so dvorane zapuščali nasmejani obiskovalci z žarečimi obrazi in sodelujoči, ki so si ob koncu stisnili roke in si zaželeli: »Se vidimo naslednje leto!«

Laura je dan povzela s toplimi besedami:

»Ves dan je bil prežet z radovednostjo, smehom in občutkom povezanosti. Videla sem, kako znanost ni samo učna snov, ampak most med ljudmi. Domov sem odšla polna novih znanj, pa tudi tiste lepe človeške topline, ki nastane, ko ljudje skupaj raziskujejo svet.«

Tudi letos je Festival znanosti Maribor dokazal, da znanost ni le skupek formul in laboratorijev, temveč prostor navdiha, sodelovanja in človečnosti. In čeprav je šesti festival že za nami, ostaja v mislih vseh, ki so bili tam -tako tistih, ki so delili znanje, kot tistih, ki so ga z navdušenjem srkali.