Stres pred izpitom. Sporočilo, na katero že tri ure ni odgovora. Občutek, da imajo vsi okoli tebe svoje življenje pod nadzorom. Preveč obveznosti, premalo časa zase. In tisti trenutek, ko bi najraje rekel/-la »ne«, pa vseeno rečeš »ja«.

Zveni znano?

Duševno zdravje ni nekaj, o čemer bi morali razmišljati samo takrat, ko nam je težko. Je del našega vsakdana. Vpliva na to, kako se odzivamo na stres, kako gradimo odnose, sprejemamo odločitve in kako ravnamo sami s sabo. Toda čeprav se vsak dan srečujemo z različnimi čustvi, nas le redko kdo nauči, kako jih razumeti. Kako prepoznati, kaj nas spravlja v stres? Kako postaviti mejo, ne da bi imeli slabo vest? In kako pomagati prijatelju, ki mu ni lahko?

Prav tem vprašanjem je namenjena spletna učna aktivnost Mentalni rolerkoster – duševno zdravje za vsak dan, ki je nastala v okviru zbirke učnih aktivnosti Življenjske veščine 360º na platformi Ljubljana mesto učenja. Aktivnost skozi videe, kvize, praktične naloge in razmislek pomaga bolje razumeti svoja čustva, prepoznati stresne situacije, razvijati odpornost in graditi bolj zdrave odnose.

A še preden se podaš na celoten mentalni rolerkoster, te vabimo k trem kratkim izzivom, ki jih lahko preizkusiš že danes.

IZZIV 1: Moje misli niso vedno dejstva

Predstavljaj si naslednjo situacijo. Prijatelju pošlješ sporočilo. Vidiš, da ga je prebral, vendar ne odgovori. Mine ena ura. Potem dve. V glavi se začnejo pojavljati misli:

• »Sem rekel/-la kaj narobe?«
• »Verjetno je jezen/-na name.«
• »Mogoče se noče več družiti z mano.«

Toda kaj pravzaprav veš? Samo to, da prijatelj še ni odgovoril. Vse drugo so tvoje domneve. Naše misli lahko močno vplivajo na to, kako se počutimo, tudi kadar nimamo vseh informacij. To ne pomeni, da so tvoji občutki napačni. Pomeni le, da naše prve misli niso vedno tudi dejstva. Zato si ob naslednji podobni situaciji, pred “paniko”, najprej odgovori na nekaj vprašanj:

1. Kaj se je zgodilo? Opiši samo dejstva, brez svojih razlag.
2. Kaj sem si ob tem mislil/-a? Zapiši prvo misel, ki se ti je pojavila.
3. Ali obstaja še kakšna druga razlaga? Poskusi najti vsaj dve možnosti.

IZZIV 2: Reci »ne« brez desetih izgovorov

Prijatelj te prosi za uslugo, čeprav imaš že preveč dela. Nekdo te povabi ven, ti pa bi najraje ostal/-a doma. Sošolec želi, da namesto njega opraviš del skupinske naloge. Kaj narediš? Včasih rečemo »ja«, čeprav bi radi rekli »ne«. Ker ne želimo razočarati drugih. Ker se bojimo, da bomo izpadli nesramni. Ali ker imamo občutek, da moramo biti vedno na voljo. Toda postavljanje meja ni sebično. Je način, kako poskrbimo za svoje potrebe, čas in energijo.

Za vajo pripravi tri stavke, s katerimi lahko postaviš mejo. Na primer:

• Namesto »Oprosti, res ne vem, mogoče bi lahko, ampak …« poskusi: »Danes ne morem, ker potrebujem čas zase.«
• Namesto da privoliš v dodatno obveznost: »Trenutno imam preveč dela, zato ti s tem ne morem pomagati ravno danes.«
• Namesto da odgovarjaš na sporočila sredi noči: »Zdaj grem počivat. Odgovorim ti jutri.«

Zdaj pomisli na eno situacijo, v kateri ti je težko postaviti mejo. Kako bi lahko povedal/-a, kaj potrebuješ, na jasen in spoštljiv način? Stavek si lahko najprej zapišeš ali ga poveš na glas. Ni treba, da ga takoj uporabiš v najtežjem pogovoru. Pomembno je, da začneš vaditi. Postavljanje meja je veščina, ki jo razvijamo postopoma. In če je komu tvoja meja neprijetna, to še ne pomeni, da je napačna.

IZZIV 3: SOS načrt za stresne dni

Vsi imamo dneve, ko gre vse narobe. Zamudiš avtobus. Dobiš slabo oceno. Doma se spreš z nekom. Na telefonu te čaka še deset sporočil, na katera nimaš energije odgovoriti. V takšnih trenutkih je težko razmišljati, kaj bi ti pomagalo. Zato je koristno, da imaš nekaj idej pripravljenih že vnaprej.

Vzemi si dve minuti in sestavi svoj osebni SOS načrt. Dokončaj naslednje stavke:

• Ko sem pod stresom, pri sebi najprej opazim … (Na primer: napete mišice, hitro dihanje, razdražljivost, preveč misli.)
• Ena majhna stvar, ki mi običajno pomaga, je … (Sprehod, glasba, pogovor, risanje, nekaj minut brez telefona.)
• Oseba, na katero se lahko obrnem, je … (Prijatelj, sorojenec, starš, mentor, šolska svetovalna delavka.)
• Ko imam vsega preveč, si lahko dovolim … (Vzeti odmor, prositi za pomoč, odpovedati nenujno obveznost.)

Nato izberi eno stvar s svojega seznama in jo preizkusi ob naslednjem stresnem dnevu. Ni ene same rešitve, ki deluje za vse. Pomembno je, da začneš odkrivati, kaj pomaga tebi. Pomembno je tudi, da veš, da ni treba, da vse rešuješ sam/-a. Če stiska traja, se stopnjuje ali močno vpliva na tvoj vsakdan, je pogovor s strokovno osebo lahko pomemben korak.

Nadaljuj z Mentalnim rolerkosterjem

Če so te izzivi spodbudili k razmišljanju, nadaljuj s spletno aktivnostjo Mentalni rolerkoster – duševno zdravje za vsak dan na platformi Ljubljana mesto učenja. Skozi interaktivne naloge, videe, kvize in ustvarjalne izzive boš raziskoval/-a, kako razlikovati med čustvi, občutki in razpoloženji, prepoznavati sprožilce svojih odzivov, razvijati psihološko odpornost in oblikovati zdrave navade.

Med drugim boš lahko napisal/-a pismo svojemu prihodnjemu jazu, raziskal/-a lastne strategije spoprijemanja s stresom in ustvaril/-a osebni zemljevid meja. Razmišljal/-a boš tudi o tem, kako lahko postaneš oseba, ob kateri se drugi počutijo varno in slišano. Pri tem ni popolnih odgovorov. Aktivnost ni test, ki bi ga moral/-a opraviti brez napak, ampak priložnost, da bolje spoznaš sebe in odkriješ majhne korake za boljše vsakodnevno počutje.

Za več informacij (ali pogovor) se obrni na Urško Česnik, vodjo programa, na urska@tipovej.org ali +386 41 931 202.