Andrea Garcia iz španskega mesta Valladolid takole opisuje svojo dosedanjo izkušnjo z ESE prostovoljstvom v Centru za mlade Domžale.

Prvi vtisi – 11. 2. 2026

Moje ime je Andrea, nova prostovoljka v CZM. Stara sem 26 let in prihajam iz Španije, natančneje iz Valladolida. Odločitev, da pridem sem, ni bila naključna. Lani sem sodelovala v drugem projektu v Kopru in država ter vse, kar mi je ta izkušnja dala, so mi bili zelo všeč. Tukaj imam zdaj tudi nekaj prijateljev in začutila sem, da želim še naprej raziskovati državo, priložnosti, ki mi jih lahko ponudi, ter se poskusiti naučiti nekaj slovenščine, namesto da bi šla v popolnoma neznano okolje. Kar precej ustrezam španskemu stereotipu, saj sem ekstrovertirana … čeprav imam tudi svojo introvertirano plat.

Sem nekakšna mešanica uživanja v druženju in potrebe po trenutkih zase, pred računalnikom, kjer oblikujem ali ustvarjam stvari. Po več letih, ko sem se posvečala izključno grafičnemu oblikovanju, sem začutila, da je čas, da stopim iz cone udobja in se soočim z veliko bolj družbenim okoljem. Mislim, da je pomembno, da se ne omejuješ le na eno področje in da nekoliko razširiš svoja obzorja.

Zato bi v času, ki ga bom preživela tukaj, rada razvila veščine mladinske delavke, poskusila izvedeti več o tem področju in prispevati svoj delež skupnosti. Prav tako bi z veseljem delila svoj jezik in kulturo, na primer z učenjem španščine na zabaven in neformalen način. Hkrati upam, da se bom naučila tudi nekaj slovenščine, vsaj toliko, da bom lahko vodila osnovne pogovore.

Po nekaj dneh tukaj v CZM sem bila res presenečena nad številom organiziranih dejavnosti. Vsak dan je na voljo kakšna aktivnost za mlade in mislim, da je neverjetno, da obstaja takšen prostor, ki lahko mladim ponudi tako veliko. Čeprav sem nekoliko nervozna in imam nekaj običajnih strahov ob začetku nečesa novega – ali se bom dobro vključila, ali bom kos nalogam in ali bom našla svoje mesto – so moji prvi vtisi zelo pozitivni.

Polovica projekta je za mano – 24. 3. 2026

Spet se oglašam, da z vami delim nekaj novosti o svoji izkušnji, saj se približujem polovici svojega projekta v CZM. Če sem iskrena, sem imela na začetku nekaj strahov glede tega, ali se bom ujela z ekipo in mladimi. Čeprav imam ekstrovertirano plat, še nikoli prej nisem delala z otroki ali najstniki, poleg tega pa sem bila navajena delati sama. Mislila sem tudi, da bodo najstniki zadržani do nekoga novega, ki ne govori njihovega jezika.

Vendar so me že od samega začetka sprejeli tako naravno, kot si sploh ne bi mogla predstavljati. Čeprav sem tukaj manj kot dva meseca, imam občutek, kot da sem tu že pol leta. Učim se veliko novih stvari in razvijam veščine, povezane z mladinskim delom. Ena izmed dejavnosti, ki sem jo pripravila za otroke, je bil zimsko obarvan lov na zaklad, kjer je bil glavni lik Jeti. Oblikovala sem zemljevid zaklada, ustvarila ogrlice za vsako ekipo z njihovimi liki in zgradila celotno zgodbo okoli »Jetijevega zaklada«. Res sem se vživela v to in moje znanje grafičnega oblikovanja mi je prišlo zelo prav.

Organizirala sem tudi španski dan, kjer smo imeli kviz, izdelovali kastanjete kot ustvarjalno dejavnost in pripravili tipično špansko jed – tortiljo iz krompirja. Kot lahko vidite, mi tukaj res ni hudega. Začela sem se učiti tudi nekaj osnov slovenščine – zdaj znam postaviti preprosta vprašanja, šteti do 100 in naročiti burek, moja najljubša beseda (ki jo tukaj ves čas slišim) pa je »čaki čaki«.

Na splošno sem s to izkušnjo res zelo zadovoljna. Razvijam nove veščine in odkrivam področje, v katerem si nikoli nisem predstavljala, da bom delala. Poleg tega sem obiskala različna mesta po Sloveniji in odkrila veliko zanimivih kulturnih tradicij, ki so me presenetile – na primer praznovanja rojstnih dni na podeželju, kjer ob okroglih obletnicah (kot so 30, 40 ali 50 let) ljudje okrasijo vrt z napisi in drugimi stvarmi, ter velikonočne običaje, kot so okrašena jajca in kruh, spleten v kite ali mreže. Vse to je zelo drugačno od španskih tradicij, vendar v tem res uživam!