Eden od pomembnih ciljev našega dela z mladimi, ki se v svojem življenju soočajo z najrazličnejšimi ovirami in s psihosocialno ranljivostjo, je tudi ozaveščanje o družbeno-političnem dogajanju ter spodbujanje aktivnega državljanstva. S tem namenom smo za mlade iz programa PUM-O ter za naše prostovoljce Evropske solidarnostne enote izvedli dvodelno delavnico na temo predsodkov, stigmatizacije in ekstremizma.

V prvem delu smo se skupaj podali na voden ogled Koncentracijskega taborišča Ljubelj, ki je bilo ena od mnogih enot zloglasnega Mauthausna. V času obstoja taborišča (1943-1945) je bilo v njem zaprtih okoli 1800 jetnikov, ki so za nemški rajh gradili predor Ljubelj. Poleg spominskega parka, kjer smo videli betonske ostanke taboriščnih objektov, krematorija in spominsko obeležje “Obtožujem/J’accuse”, smo v muzeju spoznali zgodovino taborišča na Ljubelju in  sistem nacističnega terorja.

Polni vtisov po obisku taborišča smo naslednji dan nadeljavali z delavnico, v kateri so udeleženci v manjših skupinah razmišljali o današnjem dogajanju v svetu. Opredelili smo različne družbene skupine, ki so v današnjem času pogosto tarča predsodkov. Vsaka skupinica je najprej narisala “predstavnika” ranljive skupine in sicer na osnovi vseh predsodkov in stereotipov, ki so jih kdaj slišali o tej skupini. Risba je nato potovala k naslednji skupinici, ki je na papir napisala vse šale ter dodatne stereotype, ki so jih slišali v zvezi z dotično skupino. Nato je risba odpotovala do tretje skupinice, ki je dodala svoje razmišljanje/ideje/risbe o tem, kakšnega bullyinga so v današnjem času dejansko deležni pripadniki te družbene skupine.

V naslednjem koraku so mladi razmišljali o diskriminaciji in nasilju, ki se dogaja pripadnikom te skupine. Na koncu je risba pripotovala nazaj do skupinice mladih, ki jo je ustvarila. Na podlagi vsega dodanega, so naredili še globjo refleksijo. Vprašali so se, če so bili tudi sami kdaj krivični do pripadnikov vsake od skupina in če so bili tudi sami kdaj diskriminirani. Kako lahko je bilo biti krivičen in kakšen je bil občutek, ko si bil sam žrtev?

Za zaključek smo vsi skupaj intenzivno razmišljali o še enem vprašanju: “Ali vidimo kakšne podobnosti današnjega političnega dogajanja v svetu s politiko v obdobju pred začetkom 2. svetovne vojne?”

Delavnica je na udeležence naredila močan vtis in jo bomo zagotovo še večkrat ponovili. Kot je napisala naša prostovljka Myra iz Ukrajine:

“Neverjetno frustrirajoče je, da so bili ljudje zaprti in prisiljeni v delo in če so se uprli, so bili takoj usmrčeni. Težko je verjeti, da se je to dogajalo manj kot stoletje nazaj. Da je možno, da so bili nekateri ljudje tako indoktrinirani, da so bili sposobni takih grozodejstev do drugih ljudi. Nujno je, da se učimo iz zgodovine in da ne ponavljamo enakih napak.”

*Izvedbo delavnice nam je finančno omogočil Urad RS za mladino.