Kako lahko evropsko sodelovanje prispeva k razvoju kakovostnega mladinskega dela v lokalnem okolju? To je bilo osrednje vprašanje mednarodnega seminarja »Europe as a Resource for Local Youth Work«, ki je med 29. septembrom in 2. oktobrom 2026 potekal v Talinu v Estoniji. Seminarja, ki ga je gostila estonska nacionalna agencija za programa Erasmus+ in Evropska solidarnostna enota, smo se udeležili tudi predstavniki Društva kreativne mladine iz Murske Sobote.

Evropske priložnosti za reševanje lokalnih izzivov

Seminar je bil namenjen raziskovanju možnosti, kako lahko evropske politike, programi, financiranje in mednarodno sodelovanje podpirajo razvoj kakovostnega mladinskega dela na lokalni ravni. Poseben poudarek je bil namenjen povezovanju mladinskih organizacij, lokalnih skupnosti in občin ter iskanju konkretnih rešitev za izzive, s katerimi se srečujemo pri delu z mladimi.

Udeleženci smo spoznavali evropske strateške dokumente, med drugim Evropsko agendo za mladinsko delo (European Youth Work Agenda), Evropsko listino o lokalnem mladinskem delu (European Charter on Local Youth Work) in Strategijo EU za mlade. Raziskovali smo tudi možnosti, ki jih ponujajo Erasmus+, Evropska solidarnostna enota in druge evropske podporne strukture.

Pomemben del seminarja je temeljil na izmenjavi izkušenj in analizi lokalnih razmer. Vsak udeleženec je izhajal iz izzivov svojega okolja, jih skozi skupinsko delo podrobneje analiziral ter postopoma zožil na enega ključnih problemov, za katerega je poskušal oblikovati izvedljive rešitve.

Kako zagotoviti, da informacije dejansko dosežejo mlade?

V Društvu kreativne mladine smo kot enega pomembnejših izzivov v Murski Soboti izpostavili dostopnost informacij o dogodkih, aktivnostih in priložnostih za mlade.

Čeprav v lokalnem okolju delujejo različne organizacije, ki pripravljajo številne aktivnosti in programe, opažamo, da informacije o njih pogosto ne dosežejo vseh mladih. Tako se lahko zgodi, da mladi za določene dogodke, delavnice ali druge priložnosti sploh ne izvedo, čeprav bi jih te zanimale.

Med seminarjem smo zato razmišljali, kako bi lahko skupaj z lokalno skupnostjo, Mestno občino Murska Sobota in drugimi organizacijami vzpostavili učinkovitejši način obveščanja. Pri tem ne gre zgolj za uporabo družbenih omrežij, temveč za širše vprašanje, kako informacije približati različnim skupinam mladih, tudi tistim, ki niso vključeni v mladinske organizacije ali imajo manj priložnosti.

Pomembno se nam zdi, da pri iskanju rešitev sodelujejo tudi mladi sami. Prav oni namreč najbolje poznajo svoje navade, potrebe in načine pridobivanja informacij.

Slovenske dobre prakse, ki so pritegnile pozornost

Na seminarju nismo predstavljali zgolj izzivov, temveč tudi dobre prakse iz Slovenije in Pomurja.

Med drugim smo predstavili certifikat Mladim prijazna občina, ki spodbuja občine k sistematičnemu izboljševanju pogojev za življenje, sodelovanje in razvoj mladih. Nekateri udeleženci so pobudo že poznali, kar je odprlo zanimivo razpravo o različnih pristopih evropskih lokalnih skupnosti k mladinski politiki.

Posebno pozornost smo namenili tudi izkušnjam sobivanja in sodelovanja z romsko skupnostjo v Murski Soboti in širšem Prekmurju. Predstavili smo primere vključevanja, medkulturnega povezovanja in sodelovanja z lokalnimi organizacijami, ki prispevajo k razumevanju raznolikosti ter ustvarjanju bolj vključujočega okolja.

Predstavili smo tudi sodelovanje DKM v projektu Vključujoče Goričko, v okviru katerega si prizadevamo za večjo socialno vključenost, enake možnosti in aktivno sodelovanje mladih v lokalnem okolju. Projekt se izvaja na območju Lokalne akcijske skupine LAS Goričko in vključuje aktivnosti neformalnega izobraževanja, povezovanja organizacij ter spodbujanja sodelovanja mladih pri oblikovanju rešitev za lokalne izzive.

Mlad.si kot primer dobre prakse za Evropo

Eno zanimivejših odzivov smo doživeli ob predstavitvi slovenskega mladinskega portala mlad.si.

Udeležencem smo predstavili portal kot osrednje spletno mesto za informacije o mladinskem sektorju, projektih, dogodkih, priložnostih in aktualnem dogajanju za mlade v Sloveniji.

Odzivi so bili zelo pozitivni. Več udeležencev je izrazilo navdušenje nad konceptom portala, saj po njihovih izkušnjah v svojih državah niso poznali primerljive nacionalne spletne platforme, ki bi na enem mestu povezovala tako raznolike informacije s področja mladinskega dela.

To nam je ponovno pokazalo, da imamo tudi v Sloveniji razvite dobre prakse, ki jih lahko predstavljamo v evropskem prostoru. Portal mlad.si je lahko zanimiv zgled za razvoj podobnih informacijskih platform v drugih državah, hkrati pa nas njegova predstavitev spodbuja k razmisleku, kako lahko obstoječe nacionalne informacijske kanale še bolje povežemo z lokalnim okoljem.

Estonski mladinski centri: drugačen pristop, podobni izzivi

Ob obisku Estonije smo imeli priložnost spoznati tudi delovanje tamkajšnjih mladinskih centrov ter obiskati organizacije, s katerimi smo sodelovali že v preteklosti oziroma z njimi še vedno razvijamo partnerske odnose.

Posebej zanimive so bile razlike med estonskim in slovenskim pristopom k mladinskemu delu. V obiskanih estonskih mladinskih centrih so prostori in aktivnosti namenjeni tudi otrokom od sedmega leta starosti, medtem ko v Sloveniji mlade praviloma opredeljujemo kot osebe med 15. in dopolnjenim 29. letom starosti.

V estonskih centrih smo opazili veliko mlajših obiskovalcev, kar je odprlo vprašanje, kako takšna zasnova vpliva na vključevanje starejših najstnikov in mladih odraslih.

Čeprav zgodnje vključevanje otrok v aktivnosti mladinskih centrov prinaša številne prednosti, smo se ob obisku vprašali tudi, ali se starejši mladi v takšnih prostorih še vedno počutijo dovolj nagovorjene in ali imajo na voljo aktivnosti, prilagojene svojim interesom.

To je pomembno vprašanje tudi za slovenske mladinske centre. Prostori za mlade morajo biti dovolj odprti in vključujoči, hkrati pa morajo upoštevati različne potrebe posameznih starostnih skupin.

Od mednarodnih izkušenj do sprememb doma

Seminar v Talinu nam je ponudil priložnost za primerjavo različnih evropskih pristopov k mladinskemu delu, izmenjavo dobrih praks in razmislek o tem, kako evropske možnosti uporabiti za reševanje konkretnih lokalnih izzivov.

V Društvu kreativne mladine želimo pridobljena znanja prenesti v svoje nadaljnje delo, predvsem na področju izboljšanja dostopnosti informacij za mlade, sodelovanja z lokalno skupnostjo in vključevanja mladih v procese odločanja.

Mednarodna srečanja nam vedno znova pokažejo, da se mladinske organizacije po Evropi pogosto srečujemo s podobnimi izzivi, čeprav delujemo v različnih družbenih in lokalnih okoljih. Prav zato so izmenjava izkušenj, sodelovanje in pripravljenost na preizkušanje novih pristopov pomembni za razvoj mladinskega dela.

Evropsko sodelovanje namreč ni namenjeno zgolj spoznavanju drugih držav, temveč predvsem temu, da pridobljene izkušnje in znanje uporabimo za izboljšanje razmer v domačem okolju.

Foto: arhiv Društva kreativne mladine