Mladi v Sloveniji na trg dela pogosto vstopajo postopoma, prek študentskega dela, kratkotrajnih pogodb in občasnih del. Takšne oblike dela so zanje pogosto prvi stik z delovnim okoljem, a negotovih razmer vedno ne prepoznajo kot prekarnih. Šele kasneje se pokaže, kaj pomenijo za njihove pravice, socialno varnost, finančno samostojnost in načrtovanje prihodnosti.

Na to opozarja tudi članek novinarke Barbare Hočevar z naslovom Mnogi prekarnost doživljajo, a je ne prepoznajo, objavljen 6. junija v Delu, v katerem je bil predstavljen projekt Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih. Izkušnje mladinskega dela potrjujejo, da mladi prekarnost pogosto prepoznajo šele skozi pogovor, praktične primere in razlago konkretnih situacij.

»Ko sem prvič delala prek študentskega dela, nisem razmišljala o tem, kakšne pravice imam. Važno mi je bilo, da dobim izkušnje. Šele kasneje sem ugotovila, da bi morala določene stvari vprašati že na začetku,« je povedala ena izmed mladih udeleženk aktivnosti.

V Celjskem mladinskem centru v okviru projekta mladim odpirajo prostor za pogovor o delu, pravicah, plačilu, delovnih pogojih in osebnih stiskah, ki jih lahko prinese negotov vstop na trg dela. Mladi pri aktivnostih sodelujejo skozi delavnice, pogovore, izmenjavo osebnih izkušenj in praktične primere iz realnega delovnega okolja.

»Najbolj mi pomaga, ko ne govorimo samo na splošno, ampak pogledamo konkretne primere. Kaj pomeni pogodba, kaj pomeni plačilo, kaj lahko vprašam in kdaj nekaj ni v redu,« je izpostavil eden izmed mladih udeležencev.

Delavnice dostojnega dela

Delavnice, ki jih v okviru projekta izvaja 49 organizacij iz mladinskega sektorja, bodo potekale do konca letošnjega leta. Namenjene so ozaveščanju mladih o različnih oblikah dela, dostojnem delu, pravicah na trgu dela ter posledicah, ki jih imajo lahko negotove oblike zaposlitve na kakovost življenja posameznika.

Pomembno sporočilo aktivnosti je, da prekarnost ni osebni neuspeh mladih, temveč širši družbeni izziv, ki zahteva informiranje, podporo in sistemsko pozornost.

»Mladi si želijo delati, se razvijati in prispevati, vendar ob tem tudi pričakujejo, da jim bo delo omogočilo dostojno življenje. Pozitivno delovno okolje, možnost osebnega razvoja ter ravnovesje med delom in zasebnim življenjem so dandanes ključni za zadržanje mladih zaposlenih. Ob tem pa mladi potrebujejo tudi dostopne informacije, podporo in prostor, kjer lahko brez strahu vprašajo o pravicah, različnih oblikah zaposlitev, plačilu, delovnih pogojih in spregovorijo o osebnih stiskah. V okviru projekta bomo tudi v prihodnjih mesecih nadaljevali z ozaveščanjem in usposabljanji, s katerimi želimo mlade opolnomočiti za bolj informiran, samozavesten in varen vstop na trg dela,« je izpostavila vodja projekta Lane Uršič.

Mladi na trg dela ne vstopajo le kot delovna sila, temveč kot posamezniki z vprašanji, pričakovanji in pravico do varnega ter spoštljivega delovnega okolja. Zato je ključno, da imajo dostop do informacij, razumejo svoje pravice in vedo, kam se lahko obrnejo po podporo.

Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani Celjskega mladinskega centra. Za dodatne informacije je na voljo Lane Uršič na lane.ursic@mc-celje.si.