Kdo sploh dela v glasbi? Glasbeni svet je veliko več kot oder.

Je prostor ustvarjalcev, producentov, tehnikov, organizatorjev, kostumografov, tonskih mojstrov in še mnogih drugih ljudi, brez katerih koncerti in predstave sploh ne bi nastali.

Prav zato smo se v okviru projekta Z mladinskim delom proti prekarnosti mladih – pilotni projekt – Zavod Nefiks z Glasbenim kariernim avtobusom odpravili raziskovat glasbeni ekosistem. Ne koncertov. Ne nastopov. Ampak ljudi, poklice in poti, ki stojijo za njimi.

Najprej smo obiskali SNG Opero in balet Ljubljana, kjer nas je presenetilo, koliko ljudi je sploh potrebnih za eno produkcijo. Govorimo o približno 300 zaposlenih. In ne, niso vsi pevci, glasbeniki ali baletniki. Spoznali smo, kdo skrbi za rekvizite, kostume, lasulje, masko, koordinacijo predstav, sceno in vse ostalo, kar publika vidi na odru.

»Sploh nisem vedla, da je inspicient oseba, na katero čaka tut dirigent. Sm mislila, da je dirigent glavni. Ful zanimiv poklic. Tut to, da je on tisti, ki lahko reče, da se predstava prekine,«

je povedala ena izmed udeleženk po obisku Opere.

Ker za nekatere poklice še nismo slišali, smo se vprašali: kako sploh postaneš nekdo, za katerega nisi nikoli slišal? To vprašanje nas je spremljalo skozi preostanek dneva. Ves čas smo poslušali o pomanjkanju kadra, hkrati pa ugotavljali, da ogromno mladih za te poklice sploh ne ve. Kako lahko potem to sploh postane karierna pot?

Naslednja postaja je bila Kino Šiška. Tam je bil v ospredju drugačen vidik glasbenega sveta. Koliko dela je potrebnega, da koncert sploh nastane. Organizacija. Produkcija. Dogodki. Koliko ljudi, projektov, usklajevanja in pogajanj je potrebnih, da se zvečer odprejo vrata koncertne dvorane.

Zanimivo je bilo tudi to, da so skoraj vsi, ki smo jih srečali, svojo pot začeli preko prostovoljstva, študentskega dela ali drugih neformalnih priložnosti. Ampak, ali je to danes dovolj? Ali obstaja dovolj vstopnih točk za nekoga, ki ga glasba zanima, pa ne pozna nikogar in sploh ne ve, kje začeti?

Dan smo zaključili v Žibrat Studiu. Tam pa smo iz organizacijskega sveta stopili v svet posameznika. O tem, kako izgleda življenje nekoga, ki dela samostojno. Kako sprejemaš projekte. Kako usklajuješ ustvarjalnost in preživetje. Kdaj nekaj narediš zaradi denarja. Kdaj zato, ker verjameš v projekt. In kako se skozi vse to sploh razvijaš.

»Včasih si premlad ali pa premalo izkušen, da bi sploh znal postaviti prava vprašanja. Ko enkrat stopiš v ta svet in ti nekdo malo pokaže je dosti lažje,«

je dejal eden izmed udeležencev po poti nazaj.

Mogoče je bilo največje spoznanje dneva prav to, da karierna orientacija ni samo vprašanje »kaj želiš postati?« ampak tudi »kaj vse sploh obstaja?« in kako lahko dobiš dovolj izkušenj, da ugotoviš, kaj je zate in kaj ni. Poleg vseh poklicev in zgodb smo odnesli še eno pomembno spoznanje.

»Socialni kapital je še vedno izjemno pomemben. Ne v smislu poznanstev zaradi poznanstev, ampak da te iskreno zanima, kaj ljudje počnejo, da si radoveden in aktiven. Tim je zelo lepo povedal, da je včasih vredno sprejeti kakšen projekt ne samo zaradi projekta samega, ampak ker ob njem spoznaš ljudi in oni spoznajo tebe. Prav skozi takšne odnose se pogosto odprejo naslednje priložnosti,«

je opisala ena izmed udeleženk Glasbenega kariernega avtobusa.

Včasih se mi zdi, da predstavljamo glasbeni svet precej črno-belo. Ali sanje o odru. Ali opozorila, da se od glasbe ne da živeti. V resnici pa je med tema dvema skrajnostma ogromno prostora. Ogromno poklicev. Ogromno poti. In predvsem ogromno vprašanj.

In ravno zato naš karierni avtobus raziskuje glasbeni svet. Ne samo zato, da bi vsi postali glasbeniki. Ampak zato, da za en dan stopimo v svet, ki ga prej nismo poznali.

Včasih je že to dovolj, da se odprejo čisto nova vprašanja.