Kaj vse se skriva za izdelkom, ki se nam zdi popolnoma preprost? To so lahko na praktični delavnici strojništva preverili devetošolci, ki so v Garaži Ajdovščina izdelovali pant za vrata. Delavnica je potekala dva dni, udeležili pa so se je učenci dveh različnih osnovnih šol v okviru programa Mladi in Castra, ki ga izvaja Regijska razvojna agencija ROD Ajdovščina.

Pod mentorstvom Maksa Šuca, učitelja praktičnega pouka na TŠC Nova Gorica, so se učenci lotili izdelave kovinskega izdelka in se pri tem spoznavali tudi s poklicem strojnika. Pri izvedbi sta mu pomagala dijaka Tine Ličen in Aljaž Pavšič, ki sta z mlajšimi delila svoje znanje in izkušnje iz srednješolskega izobraževanja.

Delo s kovino se je izkazalo za nekoliko zahtevnejše, kot bi lahko pričakovali. Pri strojništvu namreč ni dovolj le poznati postopka – pomemben je tudi občutek za material. »Učencem je navadno najtežje razumeti, kako se kovina obnaša, zvija, preoblikuje. Tudi pri delu s tem na videz hladnim in trdim materialom je potreben določen občutek pri delu z njim,« pojasnjuje Šuc. Ta občutek se po njegovih izkušnjah razvija predvsem s prakso, zato je neposredna izkušnja pri delu toliko pomembnejša.

Strojništvo zahteva čas in občutek za material

Prav praktično delo lahko spremeni tudi predstavo, ki jo imajo mladi o strojništvu. Izdelava panta je na prvi pogled preprosta, vendar je za končni izdelek potrebnih več korakov, natančnosti in časa. Kot pravi Šuc, se pri mladih po prvi takšni izkušnji pogosto spremeni predvsem predstava, da je mogoče vse izdelati ‘instant’. »Uporaba mobilne tehnologije v zadnjih letih mladim daje občutek tega, da lahko veliko stvari dobijo takoj. V strojništvu tega načeloma ni, saj vsak izdelek oziroma storitev potrebuje določen čas, da dozori, se razvije in optimizira,« pravi.

Tudi samo strojništvo se medtem spreminja. Nove tehnologije in umetna inteligenca postajajo del delovnega okolja, vendar po Šucovem mnenju to ne pomeni, da strokovno znanje izgublja pomen. »Umetna inteligenca nam pri delu sicer pomaga, vendar nikakor ne nadomešča strokovnih znanj, ki jih strojniki pridobijo tekom srednjega in nadaljnjega izobraževanja,« poudarja.

Za mlade, ki jih zanimajo tehnika, stroji in izdelovanje stvari, zato strojništvo ponuja področje, v katerem se bo treba nenehno učiti. Razvoj novih tehnologij prinaša tudi nova delovna mesta in področja dela, vendar zahteva pripravljenost na nadgrajevanje znanja. Kako torej ugotoviti, ali je strojništvo prava pot? Šuc mladim svetuje predvsem, naj poklic spoznajo čim bolj neposredno – na dnevih odprtih vrat in informativnih dnevih srednjih šol, v podjetjih v domačem okolju ali skozi pogovor z ljudmi, ki to delo že opravljajo. »Pomembno je, da pridejo na take dogodke pripravljeni predvsem z vprašanji o poklicu,« svetuje.

Za devetošolce je bila delavnica zato več kot izdelava panta. Kovinski kos, ki so ga izdelali sami, jim je pokazal, da za končnim izdelkom stojijo znanje, praksa, natančnost in čas – hkrati pa jim je omogočil, da poklic strojnika spoznajo tam, kjer se ga najbolje razume: pri delu z lastnimi rokami.