Izobraževanje

Kdo dobi besedo?

1. 10. 2026 avtor: Zavod BOB
Kdo dobi besedo? LARP

Dinamike moči, sodelovanje, zastopanost in vključenost v distopičnem larpu

V demokraciji imeti svoj glas ne pomeni vedno tudi biti slišan. Ljudje sicer imajo zakonsko pravico do sodelovanja, vendar lahko razlike v moči, družbenem položaju ter dostopu do informacij ali virov odločajo o tem, čigava mnenja bodo vplivala na ključne odločitve. Za mlade je razumevanje teh dinamik pomemben del razvoja demokratičnega državljanstva ter učenja prepoznavanja izključenosti in neenakosti.

S tem ko udeležence postavimo v izmišljene družbe, kjer so viri, pravice in vpliv očitno neenakomerno porazdeljeni, distopični larp naredi abstraktna vprašanja in dinamike bolj vidne:

Demokracija je več kot le volitve

Volitve so ena najbolj prepoznavnih oblik demokratičnega sodelovanja, vendar sam glas še ne zagotavlja vsebinskega sodelovanja. Tehnično ima sicer vsakdo pravico do glasu, a zaradi različnih ravni vpliva, privilegijev ali virov njihova zmožnost oblikovanja izida ni enaka.

Distopični larp lahko mlade spodbudi k razmisleku o razliki med formalno in dejansko smiselno  enakostjo, k preizpraševanju, ali je odločitev pravična, če so ustrezno slišani le nekateri glasovi, ter k razmišljanju o tem, kaj bi lahko sodelovanje naredilo bolj vključujoče.

Čigavi interesi so zastopani?

Zastopanost je še en močan element, ki ga je mogoče raziskovati skozi igro vlog. Igralci lahko zastopajo različne družbene skupine, skupnosti ali ustanove ter med pogajanji z drugimi zagovarjajo posebne potrebe in prednostne naloge svoje skupine.

To lahko razkrije pomemben demokratični koncept: zastopanje skupine še ne pomeni nujno, da imajo vsi znotraj te skupine enake interese.

Ta vprašanja lahko mladim pomagajo spoznati, da raznolikost ne pomeni zgolj prisotnosti različnih ljudi za isto mizo. Gre tudi za zagotavljanje, da lahko različni pogledi dejansko vplivajo na odločitve.

Umestitev izključenosti v igro

Distopični larp lahko namerno uvede neenakomerno porazdelitev moči, vendar mora biti to storjeno premišljeno. Zagotavljanje, da lahko vsi igralci ustrezno sodelujejo v larp doživetju, ob hkratnem priznavanju in zastopanju teh neenakosti, zahteva veliko pozornosti do dinamik, ki delujejo v izmišljenem okolju in med samimi igralci. Namen ni ustvarjanje diskriminacije zaradi nje same, temveč oblikovanje varnejšega prostora, v katerem lahko udeleženci preučijo, kako izključenost deluje:

Zaključna refleksija je ključnega pomena, saj izmišljeni svet preobrazi v priložnost za razmislek o resničnih neenakostih in demokratični participaciji.

Od igranja razlik do razumevanja raznolikosti

Ena od odlik izobraževalnega larpa je v tem, da mladi o raznolikosti ne le razpravljajo, temveč jo tudi izkušajo in usmerjajo. Srečujejo se z različnimi prednostnimi nalogami, ozadji, zmožnostmi, vrednotami in stopnjami moči ter ob tem ugotavljajo, da sodelovanje zahteva poslušanje in prilagajanje.

Dobro zasnovan scenarij lahko zato izzove uveljavljene predpostavke, spodbudi radovednost glede drugačnih pogledov in utrdi razumevanje, da popolnoma vključujoče sodelovanje pomeni, da mora imeti vsakdo možnost soodločanja pri ključnih vprašanjih, ki na različne načine vplivajo na ljudi.

Za mladinske delavce to predstavlja priložnost za ustvarjanje situacij, v katerih se morajo udeleženci pogajati, deliti moč, prisluhniti manjšinam ter se zoperstaviti nepravičnim strukturam ali politikam.

Načrtovanje za demokratično sodelovanje

Pri ustvarjanju distopičnega larpa razmislite o naslednjem:

Cilj je pomagati mladim spoznati, da demokracija zahteva več kot le oddajo glasu na volitvah: zahteva sodelovanje, zastopanost, dialog, vključenost in pozornost do neenakomerne porazdelitve moči.

Tukaj lahko gradiva projekta DystoLarp pomagajo te ideje prenesti v prakso, saj ponujajo konkretna orodja za ustvarjanje prostorov, v katerih lahko mladi na lastni koži izkusijo neenakost moči, usklajujejo nasprotujoče si interese, preizprašujejo, kdo je slišan, ter raziskujejo, kako bi lahko bilo odločanje bolj vključujoče.

Z združevanjem skrbno zasnovanih scenarijev, uvodne priprave, vodenja in zaključne refleksije lahko ta brezplačna gradiva pomagajo preoblikovati izmišljeno distopično družbo v varnejše učno okolje za raziskovanje resničnih vprašanj o demokraciji, raznolikosti in sodelovanju. Skozi ta gradiva vprašanje »Kdo dobi besedo?« postane nekaj, kar morajo igralci izkusiti, vaditi, se o tem pogajati in naposled preizprašati – kar je močan korak k temu, da postanejo bolj aktivni, informirani, vključujoči in kritični državljani.

Avtor članka je organizacija Euphoria, prevoda v slovenski jezik pa Zavod Bob.

Projekt DystoLarp je sofinanciran v okviru programa Erasmus+ Evropske Unije.

Logo Sofinancira EU

Sofinancirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

Viri in literatura: