Ko si predstavljamo distopijo, se večini izmed nas skoraj avtomatsko prikaže ista peščica podob: Veliki brat, ki nas opazuje skozi zaslon, Dekla v rdečem, dekle, ki se prostovoljno prijavi na Igre lakote.
Alexandra je kot prostovoljka sodelovala pri številnih različnih dejavnostih, pa tudi na nekaterih seminarjih in delavnicah.
Albert je kot prostovoljec sodeloval pri množici nalog, za katere v življenju ni imel predhodnega znanja, a se se jih lahko naučil ravno na Bobu.
Razlike v moči, družbenem položaju in dostopu do informacij lahko odločajo o tem, čigava mnenja bodo vplivala na ključne odločitve.
Predstavite lahko umetniško produkcijo (likovno, glasbeno, gledališko, filmsko …), unikatne izdelke, urbane športe … Prijavi se do 27. julija 2026!
“Prostovoljstvo na Bobu je bilo kot bivanje na igrišču: da preizkušam nove stvari, prevzemam pobudo in si zamišljam nove ideje.”
Igranje vlog udeležencem omogoča, da se postavijo v kožo nekoga drugega in iz prve roke krmarijo skozi zapletene situacije.
Kaj če učenje o etiki in okoljski odgovornosti ne bi izhajalo iz učbenikov, temveč iz življenjske izkušnje, v kateri vaše odločitve dejansko oblikujejo razplet?
Četrti v seriji člankov o metodi DystoLARPa v mladinskem delu. Ali lahko z učenjem v izmišljenih svetovih spodbujamo razumevanje resničnih družbenih izzivov?
Larp je v evropski javni sferi dolgo časa obstajal zgolj kot subkulturni pojav, ki so ga v institucijah le redko obravnavali kot resnega sogovornika.
Raziskovale_i smo, kako hitro tehnologija spreminja način, kako uporabljamo informacije.
O metodologiji Live action role play in njeni podvrsti Distopični LARP.
