Tretji v seriji člankov o metodologiji LARP, katere uporabnost pri mladinskem delu raziskujemo v projektu DYSTOLARP.

Larp je v evropski javni sferi dolgo časa obstajal zgolj kot subkulturni pojav – hobi z nejasnim statusom, povezan s fantazijo in kostumi, ki so ga v institucijah le redko obravnavali kot resnega sogovornika. Takšno stanje je trajalo več kot tri desetletja.

Danes je situacija povsem drugačna. Larpi se pojavljajo v proračunih EU, predstavljeni so v programskih dokumentih Evropske komisije, izvajajo pa jih celo univerze (na primer na Švedskem) v okviru programa Horizon Europe (npr. projekt Larpocracy). Vedno pogosteje so vključeni tudi v projekte nacionalnih institucij, ki se financirajo iz javnih sredstev. Ta sprememba ni naključna; je rezultat dolgoletnega dela raziskovalcev, izobraževalcev in aktivistov.

Izobraževalni ali edu-larp

Izobraževalni ali edu-larp je oblika larpa z natančno določenimi pedagoškimi cilji in obvezno refleksijo po igri (debriefing).

Ponuja nekaj, česar formalni izobraževalni sistemi običajno ne zagotovijo: izkustveno učenje, združeno z vživljanjem v perspektivo druge osebe. Igranje vloge lika z drugačnim družbenim ozadjem, prepričanji ali življenjsko situacijo ni le zabava ali gledališki eksperiment, je nadzorovana izkušnja naslavljanja zahtevnih tem v varnem okolju.

Teme, kot so radikalizacija, socialna izključenost, podnebne spremembe in migracije, v edu-larpu niso tabu. Nasprotno, postanejo predmet zavestno načrtovanega izobraževalnega procesa, ki udeležencem omogoča, da jih preučijo z različnih vidikov in jih bolje razumejo.

Pomembni datumi v zgodovini

Prve institucionalne sledi prisotnosti larpa v projektih EU segajo v leto 2014. Jasnejša referenčna točka pa se je pojavila leta 2016, ko je delovna skupina EUNET (European Network for Education and Training) sprožila pobudo, imenovano »Mini-LARP o poučevanju zgodovine EU«. Pravi preboj pa se je zgodil tri leta kasneje, z začetkom prednostnega obdobja 2019–2024.

Projekt DiveIN (2019–2021, Erasmus+ KU2), ki ga je koordinirala krakovska organizacija Europe4Youth, je bil prvi obsežnejši projekt, ki je edu-larp zavestno zastavil kot odgovor na politično prioriteto EU: boj proti radikalizaciji mladih.

Pokazal je, da je larp lahko predstavljen v jeziku, ki ga razumejo uradniki in ocenjevalne komisije. Ne kot »igra igranja vlog«, temveč kot »na izkušnjah temelječa pedagoška intervencija za obravnavo grožnje ekstremizma«.

Razvoj in sedanjost

Nato so si projekti sledili drug za drugim:

• Metodologija LARP For Climate za podnebno izobraževanje.
• GreenEduLARP iz Estonije in LARPIC sta razširila geografski doseg in tematski fokus.
• Do aprila 2026 so baze podatkov Erasmus+ vključevale že 185 projektov, ki edu-larp uporabljajo kot učno orodje.

Vrhunec razvoja izobraževalnih larpov po našem mnenju predstavlja projekt Larpocracy, ki se je začel januarja 2025, v okviru programa Horizon Europe – prestižnega raziskovalnega programa EU, ki je bil prej rezerviran izključno za znanost in tehnologijo. Projekt, ki ga koordinira Univerza v Uppsali s proračunom 3.066.306,00 €, se osredotoča na demokratično razpravo in državljanske kompetence, razvite skozi larpe. Poleg tega projekt MEN4DEM znotraj istega programa raziskuje odnos med moškostjo in demokratičnim sodelovanjem ter na te teme razvija poseben edu-larp.

Horizon Europe usmerja sredstva tja, kjer obstajajo trdna metodološka podlaga in dokazi o učinkovitosti. To dokazuje položaj, ki so ga larpi zavzeli v dojemanju institucij EU. Za tem procesom stojijo specifične skupine in organizacije, predvsem iz Italije, Poljske, nordijskih držav in Grčije, ki že več kot desetletje sistematično prevajajo larp prakso v jezik javnih politik in izobraževalnih prioritet.

Posledično je ta metoda, ki izvira iz ljubiteljskih skupnosti, vstopila v evropski izobraževalni mainstream hitreje, kot je bilo pričakovano.

Naš projekt, DystoLarp, sledi isti poti.

Literatura:

CORDIS. n.d. “Larpocracy — Developing Spaces for Deliberation and Democratic Skills Through Role-playing.” Project no. 101177307, Horizon Europe. Accessed April 13, 2026. https://cordis.europa.eu/project/id/101177307.

European Commission. n.d. “Erasmus+ Funding Programme.” Accessed April 13, 2026. https://commission.europa.eu/education/set-projects-education-and-training/erasmus-funding-programme_en.

European Commission. n.d. “Role-play on EU Decision-making.” Learning Corner. Accessed April 13, 2026. https://learning-corner.learning.europa.eu/learning-materials/role-play-eu-decision-making-0_en.

European Commission. n.d. “Teacher’s Guide: The Chocolate Directive.” Accessed April 13, 2026. https://europa.eu/kids-corner/Chocolate%20directive/Teachers%20Guide/Teachers-guide_en.pdf.

European Commission. 2026. “Erasmus+ Project Results Platform: Projects Lists.” Data retrieved April 12, 2026. https://erasmus-plus.ec.europa.eu/projects/projects-lists.

Harviainen, J. Tuomas, et al. 2016. “The Mixing Desk of Larp: History and Current State of a Design Theory.” Analog Game Studies 3 (6). https://analoggamestudies.org/2016/11/the-mixing-desk-of-larp-history-and-current-state-of-a-design-theory/.

Projekt DystoLarp je sofinanciran v okviru programa Erasmus+ Evropske Unije.

„Sofinancirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“