Kaj je povedala Alexandra?

Še vedno se spominjam svojega prvega tedna na BOB-u in v Ulci. Prišela sem brez pričakovanj, zelo navdušena, a hkrati nervozna pred začetkom svoje prostovoljske poti v novi državi. Ni trajalo dolgo, da sem se počutila dobrodošlo in postala del ekipe. Mladinski delavci in drugi prostovoljci so naredili vse, kar je bilo v njihovi moči, da sem se počutila varno in prijetno, me spodbujali, da predlagam lastne ideje, povem svoje mnenje in se dovolj samozavestno hitro vključim v že obstoječo dinamiko.

Kot prostovoljka sem sodelovala pri številnih različnih dejavnostih, pa tudi na nekaterih seminarjih in delavnicah. Med tistimi, pri katerih sem najpogosteje aktivno sodelovala, so bile ulično delo (streetwork), slikanje, jam sessioni in ustvarjalne delavnice (DIY). Vse so imele trdne temelje, bile so kompetentno izvedene in kar je najpomembneje, ustvarile so skupno izhodišče ter varen prostor, kjer so ljudje lahko gradili skupnosti na podlagi skupnih interesov in vrednot. Moje naloge so bile predvsem priprava materialov, ureditev prostora in komunikacija z udeleženci. Prav tako so me spodbujali, da predlagam lastne ideje za dejavnosti, in k razmišljanju o načinih, kako lahko izboljšamo že obstoječe.

Ena od stvari, ki smo jih uvedli med mojim bivanjem tukaj, je bila igranje šaha med uličnim delom, kar je popolnoma spremenilo našo podobo na ulici in je bila po mojem skromnem mnenju vsekakor uspeh. Imeli smo tudi lep nabor drugih iger na prostem, ki so že ustvarile podlago za stik z ljudmi, vendar verjamem, da je bil prav šah ključni trenutek, ko smo zadevo dvignili na višjo raven in podvojili odziv ter vključenost ljudi.

Uspelo nam je organizirati in izvesti tudi nekaj rednih in izrednih dejavnosti, kot so naši večeri družabnih iger, dejavnosti v mesecu Parade ponosa, mesec trajnosti ter priprave na nekatere zunanje dogodke – kot je naša tekoča kampanja »Premislek o športni kulturi«, ki je neposredno povezana s preoblikovanjem športnih prostorov, da bi postali varnejši in bolj vključujoči.

Preko preoblikovanja tekmovalne športne kulture smo želeli dati poudarek vrednotam komunikacije in zabave. Ker smo ustvarjali povezanost, veselje in zaupanje namesto nadvlade in izključevanja, smo organizirali odbojkarsko tekmo po svojih pravilih ter jo povezali z razpravo o vzpostavitvi netoksičnega športnega okolja. Kampanja se trenutno širi s pobudami za samoorganizirane vključujoče skupine za odbojko, košarko in nogomet.

Pri delu v organizaciji mi je bilo izjemno všeč to, da se niti za sekundo nisem dolgočasila – tako zaradi raznolikih dejavnosti kot tudi zaradi pestrosti ljudi, ki so prihajali tja. Imela sem priložnost spoznati vse mogoče ljudi z različnimi ozadji, perspektivami in pogledi na svet, kar mi je pomagalo razširiti obzorja in zrasti kot posameznici. Te interakcije so me spodbudile, da še bolj cenim vrednost, ki jo raznoliki pogledi prinašajo v osebno in poklicno okolje. Resnično verjamem, da so bili ljudje, ki sem jih spoznala, in izkušnje, ki sem jih pridobila, prav tako dragoceni kot samo delo.

Ko potegnem črto, so ti pretekli štirje meseci na meni zagotovo pustili velik vtis. Ne samo, da sem se veliko naučila ter izboljšala in nadgradila veliko uporabnih veščin, ampak sem imela tudi priložnost biti obdana z najbolj izjemnimi ljudmi, biti del odlične ekipe, dobiti navdih in spoznati veliko novega o sebi. Z veseljem bi znova prostovoljila in k temu spodbujam tudi druge mlade – šlo je za izkušnjo, ki človeka resnično preobrazi.

Aleksandra Peneva, prostovoljka Evropske solidarnostne enote na Zavodu Bob.

In kaj je povedal Albert?

Maturiral sem natanko pred enim letom s tem pa se je v mojem življenju pojavilo veliko negotovosti. Kaj bom počel? Kaj je tisto, kar želim dati svetu? V čem sem dober? Odločil sem se za prosto leto (gap year), leto, katerega cilj je bil najti samega sebe in ugotoviti, kaj želim početi v življenju. In zdaj, ob izteku mojega prostovoljstva, vam lahko o sebi povem nekaj več.

Moje ime je Albert Yuldashev. Že 10 mesecev opravljam prostovoljsko delo na Zavodu Bob in zaljubil sem se v njihovo široko področje delovanja.

Svojega prvega tedna se spominjam, kot bi bil včeraj. Spominjam se nameščanja velikih zaves v enem od mladinskih centrov in nato priprave letnega dogodka naslednji dan v drugem mladinskem centru. Sledila je množica različnih nalog, za katere v življenju nisem imel predhodnega znanja, a sem se jih lahko naučil ravno na Bobu.

Hitro sem se vključil v lokalno skupnost in imel čudovit začetek. Še vedno se družim s prijatelji, ki sem jih spoznal v svojem prvem tednu tukaj. Doživel pa sem tudi že kar nekaj čustvenih sloves od ljudi, ki sem jih spoznal.

Mislim, da sem se tukaj lahko resnično odprl, raziskal svojo spolno identiteto in se preizkusil v skoraj vsem, kar sem si želel. Naučil sem se varjenja, spoznal sem pristop neformalnega učenja in to, da so napake nekaj sprejemljivega – nekaj, kar pomeni, da napreduješ.

Prišel sem naravnost iz šole, sedaj pa odhajam z občutkom, da se je moj pogled na svet obrnil na glavo – oziroma je bil popolnoma raztrgan na koščke in zgrajen znova od začetka.

Videl sem, kako organizacije delajo z evropskimi vrednotami in praksami. Kako je mogoče z odprto komunikacijo in iskrenostjo uveljavljati stalne izboljšave ter kako te lahko ljudje spodbudijo pri ustvarjanju lastnih projektov in idej.

Ko pa smo že pri ljudeh – v mladinskih centrih sem spoznal toliko spodbudnih mladih. To je bil zame in za ljudi, ki jih poznam, vedno prostor, poln prijaznosti, varnosti in energije. To je bilo zame nekaj novega ter prav osvežujočega.

Najpomembnejše stvari, ki si jih bom zapomnil iz tega leta, so: kaj je dobro delovno okolje, kako spodbudno je bilo delati na Bobu in kako zelo bom pogrešal vse znotraj in zunaj mladinskih centrov.

Adijooo ZAVOD BOB, ADIJO SLOVENIJA!

Avtor članka: Albert Yuldashev

Avtorji fotografij: Manuela de San Pablo, Albert Yuldashev

Program Evropska solidarnostna enota sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.

#EUSolidarityCorps #EuropeanUnion #volunteering #ZavodBob #ProstovoljstvoNaBobu