Veronika se vrača s prostovoljstva v Lodžu na Poljskem. Nekaj svojih vtisov in razmišljanj med prostvoljsko izkušnjo je zabeležila v obliki blog zapisov. Povzemamo nekaj njenih misli:

“EVS, EVS, EVS … to kratico sem prvič bežno slišala kakšna štiri leta nazaj, na nekem predavanju o možnostih študija in dela v tujini. Google mi tedaj o sami zadevi ni povedal kaj veliko, vprašanja in odgovori na uradni spletni strani, ki po mojem mnenju ni uporabniku najbolj prijazna, so bili bolj kot ne suhoparni. /…/ Ste se verjetno vprašali, o čem govorim pravzaprav? EVS = European Voluntary Service oz. evropska prostovoljska služba (op. sedaj projekti prostvoljstva potekajo v okviru Evropske solidarnostne enote) je oblika prostovoljnega dela, v kateri se prostovoljec odpravi v tujino za najmanj dva tedna do največ dvanajst mesecev. Dela so zelo raznolika, od pomoči beguncem, starejšim in ljudem s posebnimi potrebami, do organiziranja kulturnih dogodkov in postavljanja eko hiš. 

Sama sem izbrala 11-mesečno delo v knjižnici, pravo (in nevarno!) delovno mesto za knjižnega molja, kot je moja malenkost, čeprav imam s knjigami zaenkrat še najmanj opravka, več je dela s pripravljanjem delavnic za otroke in mladostnike ter jezikovnic uric za upokojence.

Bi takšno leto prostovoljstva priporočila vsakemu?

Težko bi posploševala, saj sem sama sodelovala pri enem projektu, v enem mestu, v eni državi z določenim jezikom in kulturo. Osebno sem pričakovala, da bo delo samo bolj intenzivno in da ga bo, preprosto, več. Kar vidim kot plus za razliko do mojega Erasmus+ semestra v Berlinu pred dvema letoma je to, da sem se bolje soočila s delovno kulturo neke druge države. Študij je pogosto stvar, ki jo lahko počneš sam, v knjižnici in za računalnikom, delo z ljudmi pa te nauči, da imajo v drugi kulturi vsaj v določenem sektorju drugačen pristop do dela.

In na tebi je, koliko odneseš, koliko se naučiš lokalnega jezika, in koliko pokažeš lastne iniciative pri dejavnosti. Na koncu ni ocen in kreditov, ki jih moraš predati tvojemu oddelku, temveč samo lastna presoja nad tem, ali si res od projekta odnesel toliko, kolikor si lahko. 

Več si lahko prebereš v prispevkih (tukaj in tukaj). Če te zamika, da bi se tudi sam/-a podala na prostovoljsko izkušnjo v tujino, piši Sabini na email naslov sabina@socialna-akademija.si.