Ob akciji Centra eksperimentov Maribor – EKTC Gremo gor za kile dol 2026 so v Društvu študentov medicine Maribor opozorili, da je gibanje ena najboljših naložb v zdravje mladih. Redna telesna aktivnost ne prispeva le k boljši telesni pripravljenosti, ampak pomembno vpliva tudi na duševno zdravje, kakovost spanja in oblikovanje zdravih navad, ki pogosto ostanejo prisotne tudi v odrasli dobi.

Tokrat so mladi sodelovali tudi pri pripravi in soustvarjanju vsebin, s katerimi so želeli vrstnike opozoriti, da podnebne spremembe ne vplivajo le na okolje, temveč tudi na zdravje in vsakodnevne navade, tudi na gibanje. S tem so želeli pokazati, da je skrb za zdrav življenjski slog danes tesno povezana tudi z razumevanjem razmer, v katerih mladi živijo.

Višje temperature, pogostejši vročinski valovi in večja izpostavljenost soncu predstavljajo dodatno obremenitev za telo, zlasti med športno aktivnostjo na prostem. Med vadbo telo proizvaja toploto, ki jo mora oddajati v okolje, kar je ob visokih temperaturah oteženo. Posledice so lahko blage, lahko pa tudi resne. Pogosto pride do dehidracije, ki se kaže z žejo, utrujenostjo, glavobolom in zmanjšano zmogljivostjo. V hujših primerih lahko pride tudi do vročinske kapi, ki zahteva takojšnje ukrepanje.

Sporočilo aktivnosti ni bilo, da se je treba gibanju poleti izogibati. Nasprotno. Mladi so želeli poudariti, da mora gibanje ostati del vsakdana, vendar ga je treba prilagoditi razmeram. Priporočljivo je, da se športne dejavnosti izvajajo v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, ko so temperature nižje. Zelo pomembna je tudi redna hidratacija, pri daljši ali intenzivnejši vadbi pa tudi nadomeščanje elektrolitov.

Pomembna je tudi izbira oblačil. Lahka, zračna in svetla oblačila pomagajo pri odbijanju toplote, koristna pa je tudi zaščita pred soncem, na primer s pokrivali in uporabo zaščitne kreme. Intenzivnost vadbe je treba prilagoditi, saj ekstremna vročina ni primeren čas za večje telesne napore. Če se pojavijo omotica, slabost ali nenavadna utrujenost, je treba z aktivnostjo takoj prenehati in se umakniti na hladno.

Eden od sodelujočih študentov je ob tem poudaril, da je pomembno, da mladi gibanje razumejo kot del zdravega življenjskega sloga, hkrati pa znajo prepoznati tudi tveganja, ki jih prinašajo visoke temperature. Prav to je bil tudi eden ključnih poudarkov akcije: gibanje naj ostane dostopno, varno in prilagojeno razmeram.

Aktivnost je dodatno odprla prostor za razmislek o tem, kako mlade spodbujati k zdravemu življenjskemu slogu v času podnebnih sprememb. Organizatorji ob tem prepoznavajo, da imajo tovrstne aktivnosti tudi dolgoročnejši pomen, saj prispevajo k večji ozaveščenosti mladih o povezanosti med zdravjem, gibanjem in okoljem ter krepijo odgovoren odnos do lastnega počutja in telesa.

Akcija je tako povezala promocijo zdravja, preventivo in mladinsko delo. Mladi pri njej niso bili le prejemniki informacij, ampak tudi soustvarjalci sporočila, da je gibanje pomemben del vsakdana, ki pa danes zahteva tudi več pozornosti, prilagajanja in odgovornosti.

Besedilo je pripravil študent Društva študentov medicine Maribor ob akciji Centra eksperimentov Maribor – EKTC “Gremo gor za kile dol 2026”.