Konjeništvo je lahko močno orodje za razvoj samozavestnih in samostojnih mladih, ki aktivno sodelujejo v družbi ter skrbijo za dobrobit svoje skupnosti. A aktivnosti, povezane s konji, so številnim mladim zaradi različnih okoliščin nedostopne.

Projekt Konjerastniki je želel nasloviti prav to vrzel. Ustvaril je priložnost za sodelovanje mladim, ki pogosto izostajajo iz družbenih in izobraževalnih priložnosti ter imajo zato manj možnosti za vključevanje v skupnost in osebni razvoj.

Vključevanje konj v aktivnosti je program naredilo privlačen in drugačen, hkrati pa je mladim omogočilo razvoj na številnih področjih od fizičnega in čustvenega do socialnega in osebnostnega.

Kaj pravi ena izmed udeleženk? Tole je povedala 15-leta Mija:

Za priložnost, da sem se lahko udeležila projekta Konjerastniki, sem zelo hvaležna. Skozi projekt smo se ogromno družili, tudi kam odpotovali, se veliko naučili in se kot skupnost še bolj povezali. Naučila sem se ogromno stvari, od tega kako delovati v večji družbi, z različnimi ljudmi, ki jih morda prvič srečaš, pa do raznih stvari o konjih, kako pristopiti do njih na tleh, kako odreagirati ko so razdraženi ali kako jih umiriti. Misel, da tudi v Sloveniji obstajajo tako super, poučni in dostopni projekti, me zelo razveseli. Saj nas prav takšni projekti povezujejo kot državljane, udeležence in ljudi istega prepričanja o tem, da je s konji treba ravnati nežno, počasi in prijazno. Želim si, da bi se v prihodnosti srečala še z veliko podobnimi projekti, saj me je ta res veliko naučil in mi tudi malce spremenil pogled na svet.

Varno okolje, kjer je dovoljeno poskusiti

Eden ključnih ciljev projekta je bil ustvariti varen in spodbuden prostor, v katerem so mladi lahko pridobivali nove veščine, se učili sodelovanja in krepili samozavest.

Program jih je opolnomočil za lažje spoprijemanje z izzivi vsakdanjega življenja ter jih spodbujal k prevzemanju aktivne vloge v skupnosti.

Projekt je potekal od 1. februarja 2025 do 30. junija 2026, namenjen pa je bil mladim, starim od 15 do 25 let.

Dve organizaciji, skupna vizija

V programu sta sodelovala Konjeniški in mladinski center Škatlica (Senik 1, 2258 Sveti Tomaž) in ROCK RANČ Zavedno delo s konji, Aware horsemanship (Šentvid pri Stični 15, 1296 Šentvid pri Stični).

Obe organizaciji zagovarjata spoštljiv odnos do konj, ki vključuje bivanje konjev na prostem in ježo brez uporabe brzde. Poleg tega izvajata tečaje ježe in drugih konjeniških veščin, poletne tabore, izobraževanja, delavnice in različne druge dogodke.

Od prvega srečanja do skupnosti

Mladi so se med seboj spoznali na uvodnem taboru, kjer so skupaj opredelili potrebe in pričakovanja udeležencev ter se seznanili z aktivnostmi s konji.

Sledila so mesečna srečanja na lokalni ravni. Njihova vsebina je bila raznolika – od tematskih aktivnosti ob praznikih in praktičnih delavnic dela s konji do različnih izobraževanj.

Poleg uvodnega in zaključnega tabora v Konjeniškem in mladinskem centru Škatlica so dva tabora izvedli tudi na Rock Ranchu.

Konji kot prostor za iskren pogovor

Na prvem taboru na Rock Ranchu so se mladi udeležili delavnice, ki jim je omogočila boljši vpogled v lastno čustvovanje in osebnost. Aktivnosti so jih spodbudile k večji povezanosti in iskreni komunikaciji, tudi o bolj osebnih temah.

Tako je delo s konji postalo več kot le učenje konjeniških veščin – postalo je izhodišče za pogovor o sebi, odnosih in izzivih, s katerimi se mladi srečujejo v vsakdanjem življenju.

S konjem tudi brez sedla

Na drugem taboru na Rock Ranchu so mladi spoznavali posebne tehnike dela s konjem, med drugim aromaterapijo in masažo.

S tem so dobili priložnost, da se s konji povežejo na drugačen način in spoznajo različne oblike dela z njimi, ki ne vključujejo ježe. Tudi udeleženci, ki so imeli s konji že veliko izkušenj, so tako pridobili nova znanja in odkrivali nove pristope.

Učenje tudi čez meje

V okviru projekta so mladi obiskali tudi dve konjeniški organizaciji na Hrvaškem. Izmenjava izkušenj jim je omogočila vpogled v drugačne pristope k delu s konji in mladimi ter razširila njihovo razumevanje možnosti, ki jih ponuja konjeništvo.

Ko mladi postanejo ustvarjalci sprememb

Mladi so se med projektom povezali med seboj in postali del skupine, ki lahko tudi v prihodnje ostaja v stikih in si nudi oporo. V sklopu projekta so izkusili spodbudno okolje, kamor se bodo radi vračali – kot udeleženci drugih programov, pa tudi kot prostovoljci in mentorji mlajšim udeležencem. Z ustvarjanjem povezav med mladimi in skupnostmi smo spodbudili medvrstniško povezovanje, sprejemanje in učenje, kar mladim omogoča razvoj novih oblik neformalnega druženja in medsebojnega sodelovanja tudi zunaj organiziranih dejavnosti.

Projekt je omogočil tudi vzpostavitev podporne mreže konjeniških organizacij in mladinskih delavcev, ki si lahko tudi v prihodnje izmenjujejo znanje in dobre prakse ter s tem krepijo zmogljivosti za vključevanje mladih z manj priložnostmi. V sklopu projekta so se razvili metodologija, pristopi in izobraževalna orodja, povezani z vključevanjem konjeništva v mladinsko delo (različne igre in vaje, principi, na kaj biti pozoren, kaj smo se naučili itd.), kar pomeni pomemben prispevek k razvoju programov za mlade.

V okviru programa so mladi razvijali tudi več kompetenc. Poseben napredek je bil opazen predvsem na naslednjih področjih:

• Komunikacija in medosebne veščine: ob koncu projekta so poročali o večjem občutku pripadnosti skupini, izboljšale pa so se tudi njihove sposobnosti reševanja medosebnih konfliktov.
• Odgovornost in organiziranost: proti koncu projekta so kazali večjo pripravljenost za opravljanje svojih zadolžitev in večjo učinkovitost pri njihovem izvajanju.
• Empatija in čustvena inteligentnost:Spoznali so, da niso edini, ki se srečujejo s težavami ali doživljajo negativna čustva. To je prispevalo k večji povezanosti znotraj skupine, večji pripravljenosti za pogovor o čustvih in povečalo njihovo sposobnost, da se na druge odzivajo empatično in sočutno. Seznanili so se tudi z osnovami čuječnosti, kar jim lahko pomaga pri spopadanju s stresom v vsakdanjem življenju.
• Frustracijska toleranca in reševanje problemov: ob koncu projekta so poročali, da se počutijo bolj kompetentne za soočanje z izzivi v vsakdanjem življenju.
• Konjeniške veščine: Nekateri udeleženci pred projektom niso imeli veliko izkušenj s konji, zato so se s pomočjo mentoric in bolj izkušenih soudeležencev učili osnov dela s konji. Novo znanje so pridobili tudi udeleženci, ki so pri delu s konji že imeli več izkušenj – navdušeni so bili nad priložnostjo, da se naučijo več o delu na tleh, masaži konj ter o delu s konji, ki imajo težave na določenem področju.

Besedilo pripravili: Zavod Škatlica

Fotografija je simbolična