“Mogoče hoče delati, pa ne najde dela.”

To je bil citat mladostnika iz raziskave o mladih NEET, ki je namignil, da niso nezaposleni, ker ne bi želeli delati ali se razvijati, ampak zato, ker so se znašli med občutkom pritiska, negotovosti in vprašanjem: kje sploh začeti?.

V družbi veliko govorimo o poklicih prihodnosti, kompetencah in uspehu. Manj pa o tem, kako izgleda obdobje “nekje vmes”, sploh za mlade ljudi, ki še niso našli svoje smeri. Ko nisi več čisto dijak ali študent, hkrati pa še nimaš občutka stabilnosti, rutine ali jasne predstave o prihodnosti.

V Sloveniji med mladimi še vedno obstaja skupina mladih, ki niso vključeni v izobraževanje, zaposlitev ali usposabljanje – pogosto jih poznamo pod izrazom NEET. Med njimi so zelo različne zgodbe: nekateri so prekinili šolanje, drugi se soočajo z duševnimi stiskami, tretji težko najdejo delo, ki bi jim omogočalo dostojno življenje, mnogi pa imajo občutek, da jih institucije ne razumejo ali sploh ne dosežejo.

Pomembno pa je nekaj drugega: mladi niso »pasivni«. Pogosto so predvsem utrujeni, negotovi ali brez občutka, da imajo pri iskanju svoje poti podporo.

Mladi niso vsi isti – in tudi njihove poti niso

Ko govorimo o mladih in delu, pogosto pozabimo, da ni ene same zgodbe.

Nekdo je po izgorelosti prekinil študij in potrebuje čas, da ponovno najde motivacijo. Druga oseba živi v kraju, kjer skoraj ni priložnosti za mlade. Tretji opravlja občasna ali prekarna dela, vendar brez občutka varnosti ali razvoja. Nekateri imajo podporno okolje, drugi pa so pri iskanju službe popolnoma sami.

Veliko mladih v raziskavi “Dobre prakse outreacha in komunikacije z NEET populacijo”, ki jo je Zavod TiPovej! izvedel v sodelovanju z ZRSZ v okviru projekta @work4NEETs je izpostavilo:

• strah pred neuspehom,
• občutek, da nimajo dovolj izkušenj,
• težave pri prvem koraku,
• pomanjkanje informacij,
• ali občutek, da ne vedo, komu lahko sploh zaupajo.

Pogosto problem ni pomanjkanje želje, ampak občutek, da je trg dela zapleten, hiter in neizprosen.

Kje mladi sploh iščejo informacije?

Zanimivo je, da mladi informacije o delu in izobraževanju najpogosteje iščejo na spletnih straneh podjetij, pri prijateljih in družini. Šele nato pridejo na vrsto institucije in uradne organizacije.

To veliko pove o zaupanju. Mladi pogosto najprej zaupajo ljudem, ki jih poznajo, šele nato sistemom.

Pomembno vlogo imajo tudi družbena omrežja, mladinski centri, karierni dogodki in organizacije, kjer mladi dobijo občutek, da lahko vprašajo tudi stvari, ki jih drugje težko povedo na glas, kot na primer:

•  »Kaj pa, če sploh ne vem, kaj bi rad_a delal_a?«
•  »Kaj pa, če nimam izkušenj?«
•  »Kaj pa, če sem že obupal_a nad šolo?«

Kaj mladim dejansko pomaga?

Raziskava je pokazala, da mladi pogosto ne potrebujejo še ene motivacijske parole o uspehu. Potrebujejo predvsem varen prvi stik.

Pomembno razliko naredijo:

• mentorski odnosi,
• mladinski delavci,
• neformalni prostori,
• praktične izkušnje,
• postopno vključevanje,
• občutek, da jih nekdo posluša brez obsojanja.

Zato imajo pomembno vlogo programi, kot so:

• PUM-O+,
• mladinski centri,
• karierna svetovanja,
• ulično mladinsko delo,
• programi socialne aktivacije,
• ter projekti, ki mladim omogočajo praktične izkušnje in podporo pri prvih korakih.

Veliko dobrih praks temelji prav na tem, da mlade dosežejo tam, kjer so – v lokalnem okolju, na spletu, preko vrstnikov ali skozi aktivnosti, kjer najprej nastane odnos in šele nato načrt za zaposlitev.

Dostojno delo pomeni tudi občutek varnosti

Mladi danes pogosto vstopajo na trg dela preko študentskega dela, projektnih zaposlitev ali kratkotrajnih pogodb. Nekaterim tak način dela omogoča fleksibilnost, drugi pa ob tem občutijo negotovost in pritisk.

Prav zato je pomembno, da ob pogovorih o zaposljivosti govorimo tudi o dostojnem delu:

• o občutku stabilnosti,
• o duševnem zdravju,
• o ravnotežju med delom in življenjem,
• o možnostih razvoja,
• in o tem, da mladi pri prvih korakih ne ostanejo sami.

Poklic prihodnosti ni samo poklic, ki bo iskan na trgu dela. Je tudi delo, pri katerem človek čuti smisel, varnost in možnost razvoja.

Nihče ne bi smel ostati sam med »kaj zdaj?«

Obdobje med šolo, prvo službo in odraslostjo je lahko zelo negotovo. Veliko mladih ima občutek, da bi morali svojo prihodnost že popolnoma poznati, v resnici pa jo večina šele raziskuje.

Prav zato so pomembni ljudje in prostori, kjer lahko mladi naredijo prvi korak brez občutka sramu ali neuspeha.

Včasih se sprememba ne začne z zaposlitvijo, ampak s pogovorom. Z občutkom, da te nekdo vidi. In da ni nič narobe, če svoje poti še nimaš popolnoma začrtane.

Potrebuješ tak pogovor … začni v karierni klepetalnici Mreže KROJ. Če pa si pripravljen_a že na naslednji korak pa kar pri Kariernih svetovalnicih za mlade ZRSZ.