DiscoverEU ekipo Zavoda Manipura smo sestavljali Matej in Tjaša kot spremljevalca ter Tijana, Blaž, Špela, Gal in Plamen. Od 4. do 19. avgusta smo se skupaj podali na 16-dnevno potovanje z vlakom po srednji in vzhodni Evropi. Prečkali smo Avstrijo, Slovaško, Poljsko in Češko ter obiskali Dunaj, Bratislavo, Krakov, Zakopane, Gdansk, Varšavo in Prago. Na poti smo se ustavili tudi v Beljaku, obiskali obmorski Sopot in se odpravili v spominski muzej Auschwitz-Birkenau.

Kaj sta o potovanju povedali Špela in Tijana?

»Vesela sem, ko sedaj razmišljam je ta izkušnja vplivala name in kako mi je uspelo izboljšati nekatere svoje lastnosti, kot so samostojnost, organiziranost, motiviranost, ustvarjalnost in samozavest. Uživala sem v svojem času in zahvaliti se moram tudi svoji skupini, s katero sem potovala, saj je imela pomembno vlogo v procesu, ko sem si prizadevala postati boljša oseba, se naučiti novih stvari, pridobiti izkušnje, se od srca nasmejati, skupaj izvajati dejavnosti in se soočati z vsemi izzivi. Bilo je osvežujoče in zabavno.«

»Priložnosti, ki mi jih je ponudilo to potovanje, je bilo veliko in po svojih najboljših močeh sem se jih trudila kar najbolje izkoristiti. Potovanje me je naučilo, kako pomembno je, da se zavzamem zase in jasno izrazim svoje potrebe. Odgovornost in samostojnost sta bili vrlini, ki sem ju do določene mere razvila že prej, vendar je napredek, ki ga prinese takšno potovanje, neprimerljiv. Učenje prilagajanja okoljem, ki jih nisem poznala, je bilo verjetno najzahtevnejše, vendar tudi najbolj nagrajujoče. Sedaj lahko z gotovostjo rečem, da sem se veliko naučila o pozornosti in opazovanju, medtem ko je bilo prej v meni prisotno predvsem nenehno neprijetno občutje, da se moram znajti in preživeti.«

Dunaj, Bratislava, Krakov, Zakopane, Gdansk, Varšava, Praga …

Naše potovanje se je začelo z vožnjo proti Avstriji. Zaradi zamude vlaka smo imeli v Beljaku čas za kratek sprehod po starem mestnem jedru in prvo popotniško malico. Matej si je privoščil sendvič z mesnim sirom, nato pa smo pot nadaljevali proti Dunaju. Tam smo občudovali mogočne mestne stavbe, si ogledali Trg svetega Štefana in znamenito stolnico ter si privoščili hot doge s tradicionalno klobaso. Pri tem nas je presenetil izjemno vroč sir v notranjosti, zaradi katerega nas je jezik pekel še dolgo po tem. Tako smo že prvi dan dobili eno izmed zgodb, ki smo se ji smejali še ves preostanek potovanja.

Toda prvi dan nas ni presenetila le hrana. Zaradi hude vročine so se poškodovali železniški tiri, zato smo morali izstopiti z vlaka in več ur čakati na postaji. Bili smo zmedeni in negotovi, vendar smo s humorjem, potrpežljivostjo in skupnim iskanjem rešitev pripravili več možnih načrtov za nadaljevanje poti. Ko so težavo končno odpravili, smo se lahko odpeljali proti Bratislavi. Tja smo prispeli utrujeni, a zadovoljni.

Po prihodu smo se z veseljem oprhali in odšli na večerni sprehod. Ker smo se predolgo odločali, kje bi jedli, se je večina lokalov skoraj že zaprla. Del skupine je zato pristal pri pici, drugi pa v McDonald’su. Večer smo zaključili s sladoledom, mladostniki pa so si pred spanjem ogledali še del filma.

Naslednji dan smo si ogledali Bratislavski grad in slikovito Modro cerkev ter poskusili tradicionalne bratislavske bajgle. Popoldne smo se razdelili glede na različne želje. Del skupine se je odpravil na kopališče, drugi pa so raziskovali mesto in pokušali lokalno ponudbo. Že tukaj smo ugotovili, da nam razdelitev v manjše skupine omogoča, da vsak preživi del dneva v svojem ritmu, pozneje pa se ponovno zberemo in si izmenjamo doživetja.

Pot smo nadaljevali proti Krakovu. Vlak je zamujal eno uro, vendar smo na cilj presenetljivo prispeli le petnajst minut pozneje od načrtovanega. Ob prihodu nas je čakalo novo presenečenje. Apartma je bil precej drugačen od tistega na fotografijah, klimatska naprava pa je ostala le oddaljena želja. Po zelo vroči in soparni noči je del skupine vstal zgodaj in se odpravil na sprehod, drugi pa so poskušali nadoknaditi spanec. Ko smo se ponovno zbrali, smo se družno odločili, da še malo zadremamo.

V Krakovu smo raziskovali staro mestno jedro, si ogledali grad in obiskali judovsko četrt s stojnicami ter različnim dogajanjem. Poskusili smo tradicionalno poljsko hrano, pa tudi korejske jedi. Nekateri so obiskali muzej mučenja in zabaviščni park Kraków Eye. Del skupine se je v muzej vrnil še enkrat, dokončal tamkajšnji izziv in si prislužil manjše nagrade. Drugi so obiskovali sejme ročnih del, se sprehajali po mestu ali si vzeli čas za pijačo in počitek.

Najmočnejši in najresnejši vtis našega bivanja na Poljskem je pustil obisk spominskega muzeja Auschwitz-Birkenau. Približno triurni ogled nam je grozote druge svetovne vojne in genocida približal veliko bolj neposredno, kot jih lahko spoznamo pri pouku ali iz knjig. Obisk nas je pretresel in razžalostil, hkrati pa spodbudil k razmišljanju o pomenu spomina, človeškega dostojanstva in odgovornosti. To je bil eden najzahtevnejših, vendar tudi najpomembnejših trenutkov celotnega potovanja.

Po mestnem vrvežu Krakova smo se odpravili v Zakopane. Takoj po prihodu smo se povzpeli na Gubałówko, uživali v čudovitem razgledu in si privoščili krompir na ražnju. Med spustom smo svoja imena vrezali v padlo deblo in tako pustili majhen spomin na naš obisk. Dan smo zaključili s skupno večerjo ter raziskovanjem mestnega središča in stojnic.

Naslednje jutro se je del skupine zgodaj odpravil na pohod skozi Dolino Białego in Dolino Strążyska ter si ogledal tudi znamenite smučarske skakalnice. Drugi so si vzeli čas za počitek, hrano in sproščeno raziskovanje Zakopan. Po manjših skupinah smo obiskovali trgovine in stojnice s tradicionalnimi izdelki ter spominki. Poskusili smo tradicionalni sir in priljubljeni chimney cake, večer pa zaključili s skupno večerjo in sprehodom skozi del mesta s starimi lesenimi hišami.

Pred dolgo vožnjo proti severu Poljske smo se zjutraj odpravili še v Lidl in si pripravili zalogo hrane za na vlak. Pot je bila dolga, vendar tokrat na tirih na srečo ni bilo večjih težav. Po prihodu v Gdansk smo odložili prtljago in se skoraj takoj ponovno vkrcali na vlak ter se odpeljali v Sopot ob Baltskem morju.

Kljub vetru, hladnejšemu zraku in sveži vodi se je del skupine opogumil in zaplaval. Kopanje v Baltiku je tako postalo ena bolj nenavadnih in nepozabnih izkušenj našega potovanja. Po njem smo raziskovali obmorsko mesto, poskusili tamkajšnje vaflje in uživali v morskem vzdušju.

V Gdansku smo se sprehajali po čudovitem mestnem središču in se ustavljali ob številnih stojnicah, polnih spominkov, ročnih del in najrazličnejših zanimivosti. Del skupine je obiskal tudi Muzej druge svetovne vojne. Razstava je bila tako zanimiva in obsežna, da so v muzeju preživeli kar nekaj ur ter se podrobneje seznanili z zgodovinskimi dogodki in zgodbami ljudi iz tistega obdobja. Del skupine si je Gdansk ogledal še z druge perspektive in se z ladjico odpravil na krajši ogled mesta z vode. Večere smo pogosto zaključili s skupnimi sprehodi, hrano in obveznim sladoledom.

Naša naslednja postaja je bila Varšava. Do nastanitve smo lahko prišli šele pozno popoldne, nato pa ugotovili, da je ta bolj podobna študentskemu domu kot običajnemu apartmaju. Za nekaj trenutkov nas je zajela panika, saj sprva nismo imeli dovolj postelj. Na srečo se je težava hitro uredila. V skupnih prostorih smo spoznali tudi nekaj drugih stanovalcev in popotnikov. Del skupine se je odpravil v park, kjer so jih pričakale veverice, drugi pa so čas izkoristili za počitek in pranje perila.

Eden od vrhuncev Varšave je bil obisk stolpnice Varso Tower. Z dvigalom smo se najprej povzpeli v 46. nadstropje na približno 190 metrov višine, nato pa še na razgledno teraso v 53. nadstropju, na višini 230 metrov. Skupaj z anteno pa je to najvišja zgradba v Evropski Uniji. Naredili smo veliko fotografij, si mesto ogledovali skozi daljnoglede in uživali v izjemnem razgledu. Pozneje smo se odpravili v staro mestno jedro, kjer smo bili priča tudi vojaški slovesnosti s predstavitvijo in podeljevanjem medalj.

Zadnji del našega potovanja nas je vodil v Prago. Ker nas je čakala zelo dolga vožnja, smo morali vstati izjemno zgodaj. Pred odhodom smo imeli ravno dovolj časa za hiter obisk trgovine Žabka, kjer smo si kupili nekaj hrane za na pot. Kljub jutranjemu hitenju je vlak zamujal, zato bi si lahko prihranili vsaj nekaj naglice.

V Pragi smo se namestili v apartmaju s čudovitim razgledom, vendar le skozi natanko eno okno. Sprehodili smo se po mestnem središču in se povzpeli do Hanavskega paviljona, od koder se nam je odprl krasen pogled na mesto. Raziskovali smo praške ulice, občudovali veličastne stavbe in se v manjših skupinah prepustili mestnemu utripu. Del skupine si je ogledal tudi znameniti Praški grad in raziskal njegov obsežni grajski kompleks.

Del skupine je pozno zvečer ujel zadnjo predstavo znamenite praške astronomske ure na Staromestnem trgu. Pozneje smo se ponovno zbrali, poslušali glasbo in skupaj zaplesali. Nekateri so želeli obiskati tudi praški planetarij, vendar so šele med potjo izvedeli, da je izbrani program razprodan. Razočaranje jim ni pokvarilo dneva, saj so hitro poiskali druge možnosti za raziskovanje mesta.

Posebno mesto v našem praškem delu potovanja si je prislužil chimney cake oziroma trdelnik. Ker nam je bil tako všeč, smo se ponj večkrat vrnili. Naši večerni odhodi po sladico so se pogosto spremenili v dolge nočne sprehode, polne pogovorov, smeha in novih dogodivščin. Ob enem izmed teh večernih potepov smo si privoščili še sladoled, čeprav je bilo do konca potovanja le še malo časa za počitek.

Zadnji večer smo se zbrali v apartmaju in se družili. Podpisali smo kamne, ki smo jih zbrali v nekaterih obiskanih mestih, nekateri pa so svojo ustvarjalnost izrazili tudi z risanjem po nogah z markerji. Prav takšni spontani in nekoliko nenavadni trenutki so postali enako pomembni kot velike znamenitosti, ki smo jih obiskali.

Naše DiscoverEU potovanje ni bilo le zbiranje mest, fotografij in spominkov. Bilo je tudi preizkus samostojnosti, prilagodljivosti, potrpežljivosti in medsebojne podpore. Vlaki so zamujali, nastanitve niso vedno ustrezale fotografijam, vročina in utrujenost pa sta nas večkrat postavili pred nove izzive. Kljub temu smo težave reševali skupaj in jih pogosto spremenili v zgodbe, ki se jim bomo še dolgo smejali.

Naučili smo se spoštovati različne želje in ritem posameznikov. Včasih smo se razdelili v manjše skupine, saj je kdo želel na pohod, drugi na kopanje ali v muzej, tretji pa je potreboval počitek. Vedno smo se ponovno zbrali ob skupnih večerjah, sprehodih, pogovorih in smehu.

DiscoverEU nam je omogočil, da Evrope nismo spoznavali le iz knjig in z zemljevidov, ampak smo jo resnično doživeli. Spoznali smo njena mesta, naravo, zgodovino, različne jezike, okuse in navade. Predvsem pa smo jo odkrivali skupaj z ljudmi, s katerimi smo si delili šestnajst dni poti, nepričakovane zaplete in nešteto nepozabnih trenutkov.

Domov smo se vrnili utrujeni, polni vtisov in bogatejši za številne izkušnje, nova prijateljstva ter zgodbe, ki nas bodo še dolgo spominjale na poletje, ko je Evropa za nekaj časa postala naš dom.