Julijska raziskava o prijateljstvih je pokazala, kako pomembno vlogo imajo prijateljski odnosi v življenju mladih, hkrati pa tudi, kako zapleteni so lahko. Mladi so odgovarjali na vprašanja o svojem družabnem življenju, osamljenosti, ljudi, na katere se lahko obrnejo v težkih trenutkih, sklepanju in ohranjanju prijateljstev, pa tudi o vplivu družbenih omrežij na odnose. 

Ko govorimo o prijateljstvu, je ena prvih stvari, ki izstopa, vprašanje socialne podpore. Večina anketirancev pravi, da bi lahko v nujnem primeru, tudi sredi noči, brez večjega pomisleka poklicala dve ali tri osebe. Nekateri pa imajo takšnih ljudi manj. Del jih je odgovoril, da bi se v težkem trenutku lahko obrnili le na eno osebo, nekateri pa nimajo nikogar.

Zanimivo je tudi, kako mladi ocenjujejo svoje družabno življenje. Čeprav imajo nekateri okoli sebe veliko ljudi ali nekaj dobrih prijateljev, s katerimi so zadovoljni, se lahko kljub temu počutijo osamljene. Med odgovori se pojavljajo tudi občutki, da imajo veliko poznanstev, vendar nobenega zares tesnega odnosa, ali pa da težko sklepajo nova prijateljstva. Mnogi so že doživeli, da so bili namerno izključeni iz družbe ali skupinskega pogovora, nekateri pa so že ostali doma, ker niso imeli nikogar, s katerim bi šli na določen dogodek. Med odgovori se je pojavljala tudi misel: »Nimam komu povedati, kako se v resnici počutim.«

Pri sklepanju prijateljstev mladi kot najpogostejša okolja izpostavljajo šole in fakultete, pa tudi festivale, koncerte in zabave. Bolj deljena pa so mnenja o tem, kaj se zgodi s prijateljstvi, ki nastanejo med poletjem. Nekateri pravijo, da so takšne odnose uspeli ohraniti tudi na dolgi rok, predvsem s pomočjo družbenih omrežij in rednega stika. Večina pa ugotavlja, da po poletju stiki pogosto počasi zamrejo. Obljuba »ostala bova v stiku« se tako velikokrat konča pri občasnem dopisovanju ali všečku na družbenih omrežjih.

Zanimiv rezultat so pokazali tudi odgovori o meji med prijateljstvom in romantiko. Velika večina anketirancev meni, da sta lahko heteroseksualen fant in dekle zgolj prijatelja, vendar se v odgovorih pogosto pojavi tudi dodatek, da se lahko sčasoma pri enem od njiju razvijejo čustva. Da meja med prijateljstvom in romantiko ni vedno tako jasna, kaže tudi dejstvo, da se je veliko vprašanih v preteklosti že zaljubilo v svojega prijatelja ali prijateljico.

Na vprašanje, zakaj se prijateljstva sčasoma ohladijo ali končajo, mladi izpostavljajo precej vsakdanje razloge. Med njimi so pomanjkanje časa, selitve, menjava šole ali službe ter predvsem nesporazumi in težave pri komunikaciji. Mladi omenjajo tudi vpliv družbenih omrežij, površinske odnose, pritisk nenehne dosegljivosti in ghostanje. Na prijateljstva lahko vplivajo tudi večje življenjske spremembe, kot sta začetek resne partnerske zveze ali starševstvo.

Čeprav se mladi v povprečju družijo manj kot pet ur na teden, odgovori kažejo, da jim je pri prijateljstvih pomembnejša kakovost kot količina. Večina bi raje imela manjše število resničnih in globokih prijateljstev ter vsaj eno osebo, na katero se lahko zares zanese, kot pa veliko število površinskih poznanstev. Na vprašanje, kaj bi iz sodobnih prijateljstev najraje odstranili, se med odgovori najpogosteje pojavljajo pretvarjanje, tekmovanje v tem, kdo ima boljše življenje, in nenehna prisotnost telefonov.

Prijateljstva danes zaznamujejo tudi vprašanja zaupanja in deljenja zasebnih stvari. Približno polovica vprašanih določene informacije in vsakdanje stvari deli le z izbranim krogom ljudi, drugi pa opažajo, da se meja med zasebnim in javnim na družbenih omrežjih vse bolj zabrisuje. Kljub vsem pa se skozi odgovore vedno znova ponavlja ena pomembna stvar, kar je iskrena komunikacija. Mladi jo prepoznavajo kot enega ključnih elementov dobrega in trajnega prijateljstva.