V petek, 4. decembra 2020, je potekala mednarodna konferenca o duševnem zdravju mladih Mladost (je) ni norost – soočanje z negotovostjo v organizaciji Javnega zavoda Mladi zmaji. Namenjena je bila strokovnim delavcem, ki delajo z mladimi, ponudila pa je znanja in veščine za lažje prepoznavanje in usmerjanje mladih v negotovih časih. Spregovorili so o stanju na področju duševnega zdravja mladih, kako mladi doživljajo pandemijo, kakšne posledice lahko prinese in se spoznali s praktičnimi metodami za delo z mladimi.

Uvodoma je udeležence pozdravila direktorica Javnega zavoda Mladi zmaji, Ksenja Perko in izpostavila, da je ponosna, da so bili v snovanje konference vključeni tudi mladi: ”Letošnje leto je leto priložnosti, leto sočutja in leto povezovanja in tudi današnjo konferenco dojemam kot dogodek, kjer se bomo povezali vsi, ki delamo z in za mlade.”

Katarina Gorenc, vodja Urada za mladino Mestne občine Ljubljana, je v uvodnem govoru izpostavila, da je epidemija globoko vplivala na vsakodnevno življenje mladih. ”Na Uradu za mladino ocenjujemo, da se je mladinski sektor na potrebe mladih odzval zelo hitro in kakovostno, mladinski delavci pa so morali osvojiti nove kompetence in znanja. Današnja konferenca zato prihaja ob pravem času in prinaša prave vsebine, ki ponujajo vpogled v izzive mladih v tem obdobju in rešitve, kako lahko mlade z orodji, ki jih imamo trenutno na voljo, na najboljši način podpremo.”

V nadaljevanju sta sledili dve predavanji s pogovorom. Prvo predavanje je vodila psihologinja in geštalt psihoterapevtka, Suzana Krstić. Situacijo, v kateri se trenutno nahajamo, je povezala s procesom žalovanja, saj so faze sprejemanja trenutne situacije zelo podobne dinamiki žalovanja. Občutek imamo, da stvari nikoli več ne bodo iste, ne vemo kakšna bo prihodnost. Izpostavila je, da moramo mladim zato dati prostor, jih pustiti, da živijo in jih ne obremenjevati s prevelikimi pričakovanji, predvsem pa sprejeti negotovost in občutke, ki ji pritičejo.

Drugo predavanje je vodil dr. Marko Kovačić, raziskovalec na zagrebškem Inštitutu za družbeno raziskovanje. V interaktivnem diskusijskem predavanju je med drugim predstavil raziskavo Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) o vplivu pandemije na mlade, ki kaže, da mladi izražajo največjo zaskrbljenost v zvezi z duševnih zdravjem, zaposlitvijo in prihodki. Ob tem je izpostavil tudi izzive mladinskega dela v času pandemije, med drugim finančne, administrativne in tiste, povezane z odsotnostjo mobilnosti, ki predstavlja velik del mladinskega dela.

Sledila je predstavitev raziskave Mladinskega sveta Slovenije z naslovom ”Mladi v času epidemije covid-19”, v kateri je sodelovalo 743 mladih. V raziskavi so preverjali kvaliteto bivanja, mobilnost, izobraževanje na daljavo, delo in prihodke, počutje in zdravje. Ugotavljajo, da kar 16% sodelujočih doma nima svojega prostora in miru, ko ga potrebujejo, kar je problematično z vidika šolanja in dela od doma. 72% jih meni, da je izobraževanje na daljavo manj učinkovito, zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da se je pri delu mladih povečal občutek osamljenosti. Ti mladi so se le v 44% lahko obrnili na osebo, ki so ji zaupali. V 13% so se počutili prepuščene sami sebi.

Drugi del konference je bil namenjen tematskim delavnicam, v katerih so lahko udeleženci poglobljeno spoznavali različne aspekte duševnega zdravja mladih. Suzana Krstić je vodila delavnico z naslovom ”Empathize with (inner) dragon”, Rok Gumzej iz Logout-a delavnico ”Negotovost v času virtualnih skupnosti”, Jerneja Munc, psihosocialna svetovalka Mladih zmajev delavnico ”Svetovalna praksa brez praske” in Mateja Katona iz Združenja za fokusing pa delavnico ”GO-TO-v ali ne-GO-TO-v”.

Ob koncu konference se je udeležencem pridružila Lira, mlada obiskovalka četrtnega mladinskega centra Mladi zmaji Črnuče, ki obiskuje 1. letnik srednje šole. Z udeleženci je podelila svoj pogled na svet in doživljanje pandemije. ”V mladinski center sem prvič prišla, ker sem potrebovala vtičnico za polnjenje telefona, potem pa sem videla, da so tukaj zelo super ljudje in postala sem redna obiskovalka.” je dejala, ob vprašanjih udeležencev pa je izpostavila, da bi vsem, ki delajo z mladimi sporočila, da morajo v prvi vrsti razumeti, kaj se z mladimi trenutno dogaja. ”Tistega, zaradi česar smo najraje hodili v šolo, sedaj nimamo več, zato predlagam, da vsi učitelji poiščejo možnosti, kako tudi v teh časih povezati učence.”

Konferenco je zaključila Jerneja Munc, vodja projekta, ki se je ob zaključku zahvalila organizacijski ekipi in Mestni občini Ljubljana za podporo pri organizaciji letošnje konference. 

Vir: Mreža MaMa