O prehrani imamo danes na voljo več informacij kot kadar koli prej. Družbena omrežja, spletni portali in različni prehranski nasveti nam vsak dan ponujajo nove »resnice« o tem, kaj smemo jesti, česa ne smemo in katera živila naj bi bila skoraj čudežna. Težava je, da številne trditve niso podprte z zanesljivimi znanstvenimi dokazi.

Nekateri prehranski miti so tako razširjeni, da jih pogosto sprejemamo kot dejstva. Poglejmo nekaj najpogostejših.

Mit 1: Ogljikovi hidrati so nezdravi

Ogljikovi hidrati so pogosto predstavljeni kot glavni krivec za pridobivanje telesne mase. V resnici so pomemben vir energije in sestavni del uravnotežene prehrane.

Pomembno je predvsem, katere ogljikove hidrate izbiramo. Polnozrnata žita, stročnice, sadje in zelenjava poleg ogljikovih hidratov vsebujejo tudi vlaknine, vitamine, minerale in druge koristne snovi. Več težav lahko povzroča pogosto uživanje živil z veliko dodanega sladkorja in malo hranilne vrednosti.

Zato ni treba izločiti vseh ogljikovih hidratov. Bolj smiselno je izboljšati njihovo kakovost in količino prilagoditi svojim potrebam.

Mit 2: Maščobe je treba čim bolj omejiti

Tudi maščobe imajo pogosto slab sloves. Vendar jih telo potrebuje za številne pomembne funkcije, med drugim za absorpcijo vitaminov, tvorbo nekaterih hormonov in delovanje celic.

Pomembna je predvsem kakovost maščob. Nenasičene maščobe, ki jih najdemo na primer v oreščkih, semenih, olivnem olju in ribah, so lahko pomemben del zdrave prehrane. Pri nasičenih maščobah pa je priporočljiva zmernost.

Prehrana brez maščob zato ni cilj. Bolj pomembno je, da izbiramo kakovostne vire maščob in skrbimo za celotno prehransko ravnovesje.

Mit 3: Po 18. uri se ne sme več jesti

Trditev, da je vsak obrok po 18. uri samodejno škodljiv ali da povzroča pridobivanje telesne mase, je preveč poenostavljena.

Na telesno maso vplivajo predvsem skupni energijski vnos, poraba energije, sestava prehrane, telesna dejavnost in številni drugi dejavniki. Ura sama po sebi ne določa, ali se bo določeno živilo pretvorilo v telesno maščobo.

Seveda lahko pozno in obilno prehranjevanje pri nekaterih ljudeh vpliva na kakovost spanja ali povzroči prebavne težave. Toda za večino ljudi ni univerzalnega pravila, da po določeni uri ne bi smeli jesti.

Mit 4: »Detox« diete očistijo telo toksinov

Različne razstrupljevalne diete, sokovi in napitki so zelo priljubljeni. Pogosto obljubljajo, da bodo iz telesa odstranili škodljive snovi in izboljšali zdravje.

Naše telo ima za odstranjevanje odpadnih snovi že dobro razvit sistem, pri katerem imajo pomembno vlogo predvsem jetra in ledvice. Za zdravega človeka posebna »detox« dieta praviloma ni potrebna.

Po takšnih dietah lahko človek sicer za kratek čas izgubi nekaj telesne mase, vendar je del tega pogosto posledica manjšega vnosa energije in sprememb v količini telesne vode. Dolgoročno so veliko bolj pomembni uravnotežena prehrana, dovolj gibanja, kakovosten spanec in druge zdrave navade.

Mit 5: Sveže sadje vsebuje preveč sladkorja

Sadje vsebuje naravne sladkorje, vendar to še ne pomeni, da je nezdravo. Poleg sladkorjev vsebuje tudi vlaknine, vitamine, minerale in različne bioaktivne snovi.

Celotno sadje je zato lahko pomemben del uravnotežene prehrane. Drugače je pri sadnih sokovih, kjer je vlaknin običajno precej manj, zato je lahko zaužita količina sladkorja večja in hitreje zaužita.

Namesto izogibanja sadju je zato bolj smiselno uživati raznoliko sadje v njegovi čim bolj naravni obliki.

Mit 6: Če je živilo označeno kot »naravno«, je zagotovo zdravo

Beseda »naravno« sama po sebi ni zagotovilo za zdravo živilo. Tudi živilo naravnega izvora je lahko bogato s sladkorjem, soljo ali maščobami.

Pri izbiri hrane je zato koristneje pogledati celoten seznam sestavin, hranilno vrednost in velikost porcije. Nobena posamezna oznaka ne more nadomestiti celostne presoje.

Mit 7: Superživila lahko nadomestijo zdravo prehrano

Chia semena, borovnice, avokado, različni zeleni napitki in druga tako imenovana »superživila« lahko vsebujejo veliko koristnih hranil. Vendar nobeno posamezno živilo ne more nadomestiti raznolike prehrane.

Zdravje ni posledica enega čudežnega živila, temveč dolgoročnega prehranskega vzorca. Raznolika prehrana, ki vključuje zelenjavo, sadje, polnozrnata živila, stročnice, kakovostne vire beljakovin ter ustrezne vire maščob, je pomembnejša od iskanja enega »superživila«.

Mit 8: Več beljakovin je vedno bolje

Beljakovine so pomembne za izgradnjo in obnovo mišic ter za številne druge funkcije v telesu. Zaradi priljubljenosti visokobeljakovinskih diet pa lahko dobimo vtis, da jih potrebujemo čim več.

Tudi pri beljakovinah velja načelo zmernosti in individualnih potreb. Potrebe se razlikujejo glede na starost, telesno dejavnost, zdravstveno stanje in druge dejavnike.

Za večino ljudi je pomembneje, da zaužijejo dovolj kakovostnih beljakovin in jih vključijo v raznoliko prehrano, kot pa da poskušajo doseči čim višji vnos.

Mit 9: Zdrava prehrana mora biti draga

Zdrava prehrana ni nujno povezana z dragimi izdelki ali eksotičnimi živili. Med cenovno dostopna in hranljiva živila sodijo na primer ovseni kosmiči, krompir, riž, stročnice, sezonska zelenjava, sadje, jajca in različna osnovna živila.

Prihranku lahko pomaga tudi načrtovanje obrokov, kuhanje doma in uporaba sezonskih živil. Zdrava prehrana je lahko preprosta, okusna in cenovno dostopna.

Kako prepoznati prehranski mit?

Pri prehranskih nasvetih je koristno biti nekoliko previden. Posebej sumljive so trditve, ki:

• obljubljajo hitre in čudežne rezultate,
• priporočajo popolno izločitev večjih skupin živil brez jasnega razloga,
• temeljijo predvsem na osebnih izkušnjah,
• uporabljajo izraze, kot so »čudežno«, »detox« ali »skrivnost«,
• trdijo, da eno samo živilo zdravi ali preprečuje številne bolezni,
• ustvarjajo strah pred običajnimi živili,
• ne navajajo zanesljivih virov oziroma znanstvenih dokazov.