V okviru projekta Vidimo nevidno je skupina študentk 1. letnika magistrskega študija psihologije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, v katero so bile vključene Rebeka Hudohmet, Doroteja Jehart, Tjaša Kotnik, Ina Osmanović in Lia Žunec, v zadnjih mesecih v sodelovanju z MKC Maribor pripravljala več nivojsko ozaveščevalno akcijo, namenjeno boljšemu razumevanju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni (KVČB).

Pri akciji Vidimo nevidno so študentke stremele k zastopanju izzivov, s katerimi se soočajo osebe, ki živijo s temi pogosto navzven nevidnimi, a vsakodnevno zelo obremenjujočimi boleznimi. Projekt je nastal v sodelovanju z Društvom za kronično vnetno črevesno bolezen (DKVČB), Mladinskim kulturnim centrom Maribor (MKC Maribor) in Društvom študentov psihologije Maribor. Eden ključnih ciljev projekta je bil povezati študijsko delo z dejanskimi potrebami uporabnikov in širše skupnosti.

Projekt je sprva temeljil na iskanju možnosti, kako bi osebam s KVČB olajšali dostop do sanitarij v javnem prostoru. Študentke so v tej fazi vzpostavile stik z več deležniki, med drugim tudi z društvi in večjimi trgovskimi verigami. Skupaj z DKVČB so preverjale možnosti nadgradnje že obstoječe mobilne aplikacije Najbližji WC. Ta v okviru akcije Naj javno stranišče uporabnikom pomaga najti najbližja javno dostopna stranišča po Sloveniji. Pri tem so naletele na omejitve in zadržane odzive organizacij. To je dodatno pokazalo, kako zahtevno je v praksi spreminjati vsakdanje infrastrukture in dostopnost za ranljive skupine.

Bolezni, ki so navzen nevidne

Ker gre pri KVČB za bolezni, ki pogosto niso vidne navzven, a močno vplivajo na fizično počutje, psihološko stanje in vsakdanje funkcioniranje, smo se v okviru projekta osredotočile tudi na ozaveščanje širše javnosti, so pojasnile sodelujoče.

V ta namen so vzpostavile profil Vidimo nevidno na družbenih omrežjih Instagram ter Facebook. Tam enkrat tedensko objavljajo vsebine o KVČB, njihovih simptomih, psiholoških posledicah in vsakodnevnih izzivih oseb, ki s temi boleznimi živijo. Pri širjenju dosega so sodelovali tudi drugi študentski in partnerski profili. Med njimi so na primer bili Društvo študentov psihologije Maribor, Društvo študentov psihologije Slovenija, Društvo študentov medicine Maribor in MKC Maribor.

Vrhunec projekta je bil zaključni dogodek. Ta je ob mednarodnem dnevu KVČB, 19. maja, potekal v Kulturnem inkubatorju v sodelovanju z MKC Maribor. Dogodek je bil zasnovan kot okrogla miza in neformalno druženje. Na njem so sodelovale sekretarka Društva za KVČB, ga. Danica Koren, prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., specialistka gastroenterologinje z oddelka za gastroenterologijo v UKC Maribor ter študentke projekta.

Projekt študentsko delo povezal z društvi in javnostjo

Tekom dogodka so študentke predstavile delovanje projekta Vidimo nevidno. Predstavnica DKVČB je predstavila delovanje njihovega društva, akcijo Naj javno stranišče ter aplikacijo Najbližji WC. Dr. Pernat Drobež je predstavila tudi osnovne informacije o KVČB, njene definicije, diagnostiko in možnosti zdravljenja. Pri tem je bil posebej poudarjen vpliv bolezni na vsakdanje življenje oseb s KVČB, predvsem s psihološkega vidika. Izpostavljeni so bili izzivi, s katerimi se posamezniki soočajo na področju duševnega zdravja, socialnih odnosov, šolanja in kakovosti življenja. Po uradnem delu je sledilo neformalno druženje ob pogostitvi, ki so jo študentke pripravile same. Vključile so tudi brezglutenske in brezlaktozne možnosti. Udeleženci so dogodek sprejeli zelo pozitivno in ga ocenili kot zanimivega, poučnega ter spodbudnega za nadaljnji pogovor o tej pomembni temi.

Projekt Vidimo nevidno je tako povezal študentsko delo, Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen, ozaveščanje javnosti in konkretno izkušnjo ljudi s KVČB. Cilj projekta ni bil le informirati, temveč tudi pokazati, da so nevidne bolezni resnične, da vplivajo na kakovost življenja in da si osebe, ki z njimi živijo, zaslužijo več razumevanja, podpore in prostora v družbi.

Avtorice prispevka: Rebeka Hudohmet, Doroteja Jehart, Tjaša Kotnik, Ina Osmanović in Lia Žunec // Fotografije: Eva Božič