Ko pride do teme (spletnega) sovražnega govora, nekoliko ironično, ne sme več biti prostora za lepe besede.

»Sovražni govor na socialnih omrežjih je kot strup, ki se počasi vnaša v našo družbo,« je namreč neposredna moja sogovornica, 22-letna Nina:

»Mladi bi morali biti budni in se boriti proti temu, sicer bo zastrupil naše odnose in dialoge. Zdi se, da je postalo sprejemljivo žaliti druge za zaslonom, kot da smo pozabili, da smo vsi ljudje s svojimi čustvi in izkušnjami.«

»Čas je, da se postavimo proti tej grožnji in delamo na tem, da postane internet prostor, kjer se spoštujemo in podpiramo, ne pa rušimo,« pripomni, kot najbolj problematično digitalno platformo, kjer najpogosteje opaža sovražni govor, pa izpostavi Tik Tok.

Sovražni govor na spletu se skriva v različnih oblikah – vse od očitnih primerov žaljenja in nestrpnosti pa do bolj subtilnih primerov mikroagresij, spletnih groženj, blokiranja in podobno.

Ne gre za svobodo govora

Moji mladi sogovorniki opozorijo na nevarnost, s katero se področje sovražnega govora pogosto sooča. Gre za svobodo govora, s katero številni uporabniki socialnih omrežij upravičujejo svojo rabo sovražnega govora.

Toda sovražni govor ni in ne sme biti v domeni svobode govora, so enoglasni mladi, ki poudarjajo, da je svoboda govora svoboda le, dokler s svojim govorom ne škodujemo drugi osebi.

»Ne moremo dopustiti, da postanemo ravnodušni do sovražnega govora,« pravi 20-letni Rok: »Vse prevečkrat se zdi, da je sovražnost postala sprejemljiva norma na spletu, kar ima resne posledice za naše medsebojne odnose.«

»Sovražni govor na socialnih omrežjih ne prizadene samo posameznikov, ampak tudi družbo kot celoto. Postaja ovira za resničen dialog in razumevanje. Ko ljudje izgubijo spoštovanje drug do drugega, izgubimo temeljno vez, ki nas povezuje kot skupnost,« ga dopolni njegov sošolec Žiga.

Ena izmed ključnih rešitev, ki so jo intervjuvanci izpostavili, je pomen digitalne pismenosti. Z večjo ozaveščenostjo o pasteh spletnega sveta in sposobnostjo prepoznavanja ter obvladovanja sovražnega govora lahko mladi aktivno prispevajo k ustvarjanju bolj pozitivnega spletnega okolja.

Gojišče sovražnega govora – Tik Tok

Žal se v pogovoru z večino sogovornikov vselej vrnem k eni sami točki … K socialnemu omrežju Tik Tok. Tega mladi prepoznavajo kot »največje in najhujše gojišče sovražnega govora v vseh jezikih«.

»Na Tik Toku se bodo zlobni komentarji znašli pod skoraj vsakim videom, še pod takim, ki ti preprosto pokaže samo, kako najbolj preprosto olupiti granatno jabolko,« pojasnjuje gimnazijka Lana, ki opaža, da »hejt komentarje« in sovražni govor paradoksalno spodbujajo tudi številni odzivi ustvarjalcev videov na zlobne komentarje.

»In potem je vse skupaj začaran krog,« pravi Lana: »Ustvarjalec posname video, ga objavi in spodaj se znajde cel kup zlobnih komentarjev. Izbere si enega, ga izpostavi in se v novem videu nanj odzove, potem pa se pod tistim novim videom pojavi spet nov kup komentarjev.«

»TikTok je prostor za kreativnost in zabavo, a ne moremo ignorirati temnega odtenka, ki ga prinaša sovražni govor. To ni to, kar bi mladi morali doživljati na spletu,« pravi Nik.

Odgovornost tudi na ramah platform

Lana mi pojasni še, da zadevo dodatno zaplete dejstvo, da se večina »hejterskih« uporabnikov Tik Toka skriva pod namišljenimi imeni in vzdevki, Tik Tok pa za razliko od Mete (Facebooka) zaenkrat nima ustreznih mehanizmov za sankcioniranje sovražnega govora.

Sicer ga, če smo povsem iskreni, nima niti Meta – mladi me opozorijo, da večkrat kak sovražni komentar starejših oseb (da, starejših oseb, žal) »reportajo« oziroma prijavijo, a nato dobijo obvestilo, da Facebook v dotičnem komentarju ne prepoznava sovražnega govora.

»Odgovornost za sovražni govor ne nosijo samo posamezniki, temveč tudi platforme same,« pravi tudi Bor.

»Te bi morale imeti aktivne politike, ki preprečujejo širjenje sovražnega govora. Nenehno izboljševanje sistema poročanja, moderacije in izobraževanja uporabnikov bi lahko pomagalo ustvariti bolj odgovorno spletno okolje. Mladi bi morali pritiskati na te platforme, da sprejmejo svojo vlogo v boju proti sovražnemu govoru,« še dodaja.

Mladi lahko sodelujejo v boju proti spletnemu sovražnemu govoru

Na srečo moji mladi sogovorniki dokazujejo, da so lahko prav mladi pomembno gonilo boja proti sovražnemu govoru, saj ga lahko s svojimi digitalnimi spretnostmi ustrezno prijavijo ter tako pomagajo k njegovemu odstranjevanju in posledično preprečevanju.

»Naša vloga ni samo opazovanje, temveč tudi sodelovanje pri oblikovanju varnega in spoštljivega spletnega okolja,« je prepričan Jure.

Proti sovražnemu govoru le skupaj

Žal pa sovražni govor nikakor ni omejen le na splet, me še opomni Jure: »Pomembno je, da se zavedamo, da sovražni govor ni le spletni pojav. Ima resnične posledice in vpliva na življenja posameznikov,« doda pa še, da so imeli s sošolci v šoli priložnost spoznati več organizacij, ki se borijo proti sovražnemu govoru, zato se mu zdi, da se lahko prav na tak način aktivno prispeva k ozaveščanju.

»Samo tako bomo lahko oblikovali svet brez sovražnega govora,« zaključi.