V petek pozno popoldne so se študenti zbrali pri Koči pri Savici in si po kratkem spoznavanju oprtali nahrbtnike, pripravljene za cel vikend, ter ubrali pot pod noge proti Komni. V soju čelnih svetilk so kmalu prišli do prvega snega, po dobrih dveh urah hoje pa so prispeli do koče, kjer so se namestili v sosednji depandansi. Večer so preživeli sproščeno ob druženju in igranju kart.

Naslednje jutro so se zbudili v sončen in topel dan. Po pregledu opreme in nameščanju derez na čevlje so se po že precej južnem snegu odpravili v smeri proti planini Govnač. Na primerni lokaciji so nato razdeljeni v manjše skupine imeli tri delavnice. Že dan pred prihodom na Komno so se na spletnem predavanju naučili o plazovni nevarnosti in hoji v gore pozimi, nato pa so vse preizkusili tudi praktično.

Naučili so se uporabljati lavinski trojček – s plazovno žolno so iskali zakopane nahrbtnike in jih s sondo natančno locirali. Naredili so tudi nekaj prerezov snežne odeje, stabilnost snežne odeje pa so najprej preverjali s tlačno metodo, nato pa še z norveško metodo. Spregovorili so nekaj besed o opremi in različnih vrstah derez in cepinov ter naredili sidrišče s pomočjo cepina. Po številnih novih informacijah so pot nadaljevali do planine Govnač in mimo Koče pod Bogatinom nazaj do Komne. Pot sicer ni dolga, a se jim je sneg na vsakih nekaj korakov nepričakovano globoko udrl, zato je bila kar naporna, a izredno zabavna in polna smeha.

Po okusni večerji so se pridružili zanimivemu predavanju o turnem smučanju v Pirenejih, ki je bilo sicer organizirano za turne smučarje, ki so vikend prav tako preživljali na Komni. Ta večer so izvedli še kratko predavanje oziroma ponovitev prve pomoči, ki jo večinoma dobro poznajo, a je to eno temeljnih znanj, ki ga je nujno potrebno obnavljati. Ogledali so si še nekaj posnetkov plazov, ki so jih posneli smučarji, ki so imeli na čeladi kamero in kritično analizirali njihovo reševanje iz situacije. Po pestrem in prijetnem dnevu s polno novimi izkušnjami in znanjem so bili zvečer precej utrujeni, vendar so našli energijo za druženje ob harmoniki oziroma kartanje ter drugi in hkrati zadnji večer veselo zaključili.

Tretji dan so vstali nekoliko bolj zgodaj, da bi ujeli jutranji pomrznjen sneg in krenili proti Bogatinskemu sedlu. Malo pod sedlom so se ustavili, sneli dereze, si nadeli čelade in vadili ustavljanje s cepinom. Sprva so bili naši poskusi še nekoliko negotovi, a kmalu so vsi ob ustavljanju pokrčili kolena, dvignili boke in se močno oprli na cepin pod telesom. Aktivnost je postala zelo zabavna, začeli pa so se ustavljati tudi iz različnih položajev. V manjših skupinah so se povzpeli do sedla, kjer se nam je odprl čudovit razgled na Krn. Sestopili so po isti poti nazaj do Komne, kjer so se okrepčali in uradno zaključili zimsko šolo. Pred mrakom so se spustili do avtov in se kar težko poslovili po čudovitem vikendu.

Prispevek je pripravila Zala Serženta Seljak.