Šele ko imam občutek, da me nihče ne bo »napadel« zaradi mojega (lahko še tako odbitega) mnenja, obstaja verjetnost, da bom pripravljen povedati, kaj v resnici mislim. Sproščeno vzdušje, jasno postavljena pravila in nekaj zdrave radovednosti ustvarjajo prostor, kjer se lahko začne izmenjava mnenj – ne kot »kdo ima prav«, ampak kot razumevanje, zakaj kdo misli, tako kot misli. Raziskave kažejo, da prav takšna srečanja – kjer so razlike izhodišče, ne ovira – vodijo do večjega razumevanja in celo zmanjšanja predsodkov. Kar pomeni: če želiš spreminjati svet, najprej ustvari prostor, kjer se ljudje lahko slišijo.  

Kako pripraviti vzdušje na dialoških dogodkih?

Ko smo imeli na Socialni Akademiji dialoški dogodek Zmenki mnenjskih nasprotnikov, sem bil zadolžen za ustvarjanje vzdušja. To področje mi je zelo blizu. Na splošno mi je pri grajenju le-tega zelo pomemba sproščenost in to, da se vsakomur da možnost, da je lahko točno to kar je – z vsemi svojimi mnenji, mislimi in občutji.   

Pri celotnem procesu je bila ključne že moja predpriprava; da sem bil sam sproščen. Sam sem se moral najprej počutiti varno v okolju in med ljudmi, s katerimi smo dogodek organizirali. Veliko sem izhajal iz sebe. Prišel sem do več zaključkov.   

Ogromno k “vajbu” doprinese ambient. Prostor je bil svetel in dovolj velik, stoli so bili udobni. Na voljo je bil kavč in blazine v obliki emodžijev. Del sobe je bil namenjen klepetu ob prigrizkih ter čaju in kavi, kar je olajšalo začetni del. Med glavnim delom dialoškega dogodka se je v ozadju vrtela inštrumentalna glasba, ki je zapolnila začetno neprijetno tišino ter predstavljala nekakšno zvočno kuliso. 

Marsikateri od zgoraj naštetih pristopov deluje na človeka povsem podzavestno. Zdelo pa se mi je pomembno, da udeležence tudi nagovorim ter jih spodbudim k zaupanju vase in druge ter posledično k čim večji globini dialoga.  

Govor, ki sem ga prebral udeležencem

“Preden se spustimo v ta dialoški proces, bi vam rad nekaj stvari povedal – predvsem zato, da se boste v tej izkušnji počutili varne, sproščene in sprejete.  

Najprej – povsem v redu je, da imamo različna mnenja in poglede. Pravzaprav je to čisto naravno in celo dragoceno. Ni treba, in tudi ni naš cilj, da se vsi med sabo strinjamo. Če nekdo pove nekaj, s čimer se ne strinjate, to še ne pomeni, da morate spremeniti svoje mnenje ali prepričanje – in enako velja tudi v obratni smeri.  

Vsak od nas prihaja iz svojega okolja, z različnimi izkušnjami, vrednotami, vplivi. Vsi ti dejavniki oblikujejo naš pogled na svet. To, kar mislimo danes, ni nastalo kar tako – včasih je to rezultat let navad, odnosov, družine, družbenih omrežij. 

Zato vas povabim, da v tem pogovoru ne greste v dialog samo z drugo osebo, ampak tudi s sabo. Da pogledate vase in se kdaj vprašate: “Zakaj pa jaz tako mislim? Je to res moje mnenje, ali sem ga nekje prevzel?”  

Tisto, kar si res želimo danes, ni prepričevanje, ampak razumevanje. Najprej sebe – potem pa tudi drug drugega.  

Več na povezavi.