V naši prejšnji objavi, povezani z distopičnim LARPom smo distopijo opredelili kot: »fiktivno družbo, v kateri je družbeni, politični ali okoljski sistem odpovedal ali postal zatiralski.« Če se poglobimo v žanr distopije, ugotovimo, da se močno opira na nekatere skupne teme, motive in narative.

Skupne teme

• Strog družbeni nadzor: Vlade, korporacije ali tehnologija izvajajo prekomeren nadzor nad življenjem državljanov.
• Izbris individualnosti: Prisilna konformnost in zatiranje posameznikovega izražanja.
• Propaganda: Informacije so manipulirane, neresnične informacije pa se široko razširjajo.
• Cenzura: Resnica in nasprotujoča mnenja so zatrta.
• Tehnologija: Tehnološki preboji se uporabljajo kot orodje zatiralcev in ne za napredek ali dobrobit večine.
• Družbena razslojenost: Togo družbeno in razredno razslojevanje krepi neenakost in utrjuje nadzor.
• Uničevanje okolja: Narava in naravni viri so pogosto poškodovani ali izčrpani.

Skupni motivi

• Upor protagonista: Glavni lik preizprašuje obstoječe stanje in izziva zatiralski sistem.
• Zgodovina je izbrisana in skrita: Zatiralci brišejo preteklost, da bi nadzorovali sedanjost.
• Spomin: Arhiviranje in ohranjanje spomina postaneta dejanje upora.
• Moč jezika: Kdor nadzoruje jezik, nadzoruje misel. Lažna narativa in novorek.
• Nadzor državnega Velikega brata: Življenja državljanov so pod stalnim nadzorom. Ljudje se medsebojno opazujejo in spreminjajo soljudi v zatiralce.
• Dehumanizacija: Ljudje so obravnavani kot številke, predmeti ali dosjeji. Individualnost je zatrta in izbrisana.

Skupni narativi

• Distopija je preprečena s preventivno zmago.
• Distopični sistem je izzvan in poražen.
• Distopični sistem je izzvan in poražen, vendar je zmaga pirova.
• Distopični sistem je izzvan, vendar ni poražen.
• Distopični sistem popolnoma stre vsakršen odpor.

Pristop projekta Dystolarp

V zastavljenem cilju Dystolarpa lahko preberemo: »Z vključevanjem udeležencev v interaktivne distopične scenarije, v katerih morajo krmariti skozi družbene izzive, želimo okrepiti mehke veščine, kot sta kritično mišljenje in reševanje problemov prek etičnih dilem, spodbujati aktivno državljanstvo in spodbujati trajnostne prakse v neformalnem izobraževanju.« Kot okrajšavo za »interaktivne distopične scenarije« uporabljamo izraz distopični larp (igra vlog v živo), iz cilja pa lahko razberemo, da je naša opredelitev tega pojma ključna za udejanjanje projekta Dystolarp.

Na prvi pogled bi lahko menili, da je definicija distopičnega larpa zgolj vprašanje razširitve definicije distopije iz tradicionalnih medijev z dodajanjem plasti, mehanik in posebnosti larpa. Čeprav to načeloma drži, moramo v projektu Dystolarp zagotoviti, da ohranimo fokus tudi na drugem delu zgoraj navedenega cilja. To pomeni, da moramo biti pri definiciji namerni in zagotoviti ustvarjanje scenarijev, ki vsebujejo tradicionalne značilnosti distopije, hkrati pa vključujejo igralce v učenje veščin in jih navdihujejo, da ukrepajo tudi po koncu igre.

Kako načrtujemo na podlagi teh meril?

Če se vrnemo k skupnim temam, motivom in narativam, lahko rečemo, da lahko v splošnem vse teme in motivi dobro delujejo v scenariju Dystolarp, medtem ko bomo morali biti pri narativi bolj selektivni. Skratka, težko si je predstavljati, da bodo igralci dobili navdih za spopadanje z izzivi v resničnem življenju, če jim narativa ne omogoča, da izzovejo in vsaj do določene mere dosežejo zmago nad distopijo. Nekateri scenariji Dystolarp se lahko na primer osredotočajo na narativo o preventivni zmagi in porazu distopije s skupnimi prizadevanji.

Narativa o preventivni zmagi je ustvarjena kot opozorilo na to, kaj se lahko zgodi, če ne ukrepamo. Protagonist razume, kaj se bo zgodilo, ali na tak ali drugačen način dobi vpogled v prihodnost. Individualni ali kolektivni napori nato vodijo do preventivne zmage nad tistimi, ki želijo zgraditi distopijo. Zgodbe o porazu sistema se vrtijo okoli tega, kako sposoben je protagonist spodbuditi ljudi k uporu, boju in končni zmagi.

Skratka, scenarij Dystolarp izpostavlja predvsem narativo o preventivni in kolektivni zmagi proti sistemu z namenom krepitve mehkih veščin, kot sta kritično mišljenje in reševanje problemov prek etičnih dilem, spodbujanja aktivnega državljanstva in trajnostnih praks v neformalnem izobraževanju.

Še naprej spremljaj spletno stran našega projekta in odkrivaj nove vire, ki jih bomo objavljali.

Članek je prispevala organizacija LiveForm.

Projekt DystoLarp je sofinanciran v okviru programa Erasmus+ Evropske Unije.

„Sofinancirala Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Nacionalne agencije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.“

Reference:

Claeys, Gregory. 2016. Dystopia : a natural history : a study of modern despotism, its antecedents, and its literary diffractions. Oxford University Press.

Encyclopedia.com. 2026. “Dystopia”. Encyclopedia.com. 8. april 2026.

Bowman, Sarah Lynne, Simon Brind in Kjell Hedgard Hugaas, ur. V tisku. Implementing Transformative Role-playing Games. Transformative Play Research 2. Acta Universitatis Upsaliensis, Uppsala University Press.