V Garaži Ajdovščina se dogaja veliko več kot le izdelovanje uporabnih predmetov iz lesa. Skozi delavnice, projekte in pogovore mladi, vključeni v program PUM-O Ajdovščina, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ajdovščina, pridobivajo veščine, izkušnje in – kot pravijo sami – tudi prijeten občutek pripadnosti. V Garažo so jih spremljali mentorji Andrej Vuksanović, Jasmina Bolterštein in Martina Bratina. Del tega dogajanja poteka tudi v okviru projektov Z mladinskim delom skupaj proti prekarnosti mladih in Sončna hiška GEN-I, s katerima so se udeleženci PUM-O v Garaži podrobneje seznanili. Poglejmo, kako so zadnje mesece dela v Garaži doživeli sami – skozi pester mozaik njihovih vtisov.

Od palete do stojala za sušenje sadja

Ena od večjih delavnic je bila triddnevna izdelava štirinadstropnega stojala za sušenje sadja, zelišč in začimb, ki je pod vodstvom garažnega mojstra Vasja Černica nastalo iz starih lesenih palet. Udeleženci so palete najprej razstavili in pobrusili, nato sestavili okvirje, jih opremili z mrežo in na koncu vse skupaj postavili v končni izdelek.

Za marsikoga je bil to prvi stik s pravim mizarskim delom, in izkušnje so bile mešane, a pretežno pozitivne. Eden od udeležencev jo je opisal kot “enkratno, čeprav malenkost stresno zaradi timskega dela”, drugi pa so proces preprosto povzeli z “zanimivo” ali “cool”. Všeč jim je bila predvsem praktična plat – uporaba orodij, strojev in naprav, čiščenje in brušenje lesa ter tisti trenutek, ko je izdelek končno gotov. Eden od udeležencev je delavnico povezal celo s spominom na erasmus izmenjavo s španskimi vrstniki, ki se je odvijala vzporedno.

Sodelovanje v skupini so mladi ocenili kot dobro, prijetno in “složno”, nekateri pa so si zaželeli, da bi se podobne delavnice ponovile tudi v prihodnje. Ideja o ponovni uporabi odsluženih palet je naletela na širok odziv – strinjali so se, da je smiselno uporabiti surovine, ki jih imamo na voljo, namesto da bi jih zavrgli.

“Manj energije se porabi za izdelek, manj je odpadkov,” je razmišljanje strnil eden od udeležencev, drugi pa je dodal, da s ponovno uporabo “podaljšamo življenjski cikel materialov”.

Gradnja Sončne hiške GEN-I

Nekateri udeleženci PUM-O so v Hali Lipa pod vodstvom garažnega mojstra Sergia Seljaka pomagali tudi pri sestavljanju Sončne hiške GEN-I – pritrjevali so drugo plast sten in obrezovali odvečne dele tramov. Ob tem so se udeleženci podrobneje seznanili tudi s samim projektom Sončna hiška GEN-I. Za del skupine je bilo to sestavljanje najbolj zanimiv del izziva, drugi so priznali, da so imeli s podobnim delom že nekaj izkušenj, spet tretji so se s takšnim projektom srečali prvič.

Ko je beseda nanesla na obnovljive vire energije, so mladi razmišljali različno. Nekateri verjamejo, da je prihodnost v obnovljivih virih, kot najbolj uporaben in trajnosten vir pa so večinoma izpostavili sončno energijo, nekaj glasov je dobila tudi voda.

Pogovori o vstopu na trg dela

Poleg praktičnega dela so se udeleženci PUM-O v Garaži večkrat pogovarjali tudi o vstopu na trg dela – od sestave življenjepisa do pravic in dolžnosti delavcev in delodajalcev. Te pogovore je vodila mladinska delavka Valerija Jevšnik, potekali pa so v okviru projekta Z mladinskim delom skupaj proti prekarnosti mladih, s katerim so se udeleženci ob tej priložnosti tudi podrobneje seznanili. Mlade pri iskanju prve zaposlitve najbolj skrbi, ali bodo sploh dobili delovno mesto, pomembna pa jim je tudi dobra plača ter to, da delo ustreza njihovim željam in sposobnostim. Kot priložnosti zase najpogosteje vidijo ročna dela, kmetijstvo in vrtnarstvo ter vodenje projektov, dobro delovno okolje pa po njihovem mnenju prepoznamo predvsem po spoštljivem in korektnem odnosu med delavci.

Zanimivo je, da mnogi še niso vedeli, da v Garaži vsak četrtek med 12. in 16. uro deluje svetovalnica za iskanje zaposlitve. Ko so za to izvedeli, so bili udeleženci veseli, saj se lahko ob morebitnih dvomih glede zaposlitve obrnejo na nekoga, ki jim zna svetovati – kar kaže, da tovrstna podpora mladim veliko pomeni, tudi če zanjo še ne vedo vsi.

Kako se počutijo v Garaži?

Splošno počutje v Garaži mladi opisujejo presenetljivo enotno – prevladujejo besede kot so “prijetno”, “lepo” in “odlično”. Eden od udeležencev je izpostavil, da je “osebje prijazno”, drugi pa, da mu je najbolj všeč prav to, da lahko izdelek ustvari sam, od začetka do konca. Pri aktivnostih v Garaži jih največ pritegne druženje, ustvarjanje ter spoznavanje orodij in naprav pri delu z lesom.

Vtisi udeležencev PUM-O Ajdovščina potrjujejo, da Garaža ni le prostor za izdelovanje predmetov, temveč tudi okolje, kjer mladi pridobivajo praktične veščine, se povezujejo med seboj in razmišljajo o svoji poklicni prihodnosti – vse skupaj v sproščenem in prijaznem vzdušju.