Kaj mladim omogoča, da ostanejo dejavni v domačem kraju in svoje energije ne odnesejo v Ljubljano ali druga večja središča? O tem so se v Domu zaščite in reševanja v Trzinu pogovarjali kandidati za župane in svetnike, aktualni župani ter predstavniki mladinskih organizacij in društev. Srečanje je organiziralo Stičišče Središče (Zavod Nefiks in Forum FER) v okviru osrednjeslovenske Šole za župane, ki jo od leta 2018 izvaja Mreža regionalnih stičišč ZaNVO ob podpori Ministrstva za notranje zadeve in javno upravo.

Kjer mladi že soodločajo?

V Občini Domžale delujeta mlada županja in mladi župan. Kot je pojasnil mladi župan Aljaž Praznik, ne gre za togo občinsko telo, temveč za neformalno povezavo: mlada predstavnika sodelujeta na sejah občinskega sveta in odborov ter sooblikujeta odločitve. V Škofljici, ki ima certifikat Mladim prijazna občina, so mladim uredili nov fitnes kot prostor za druženje v živo in odklop od zaslonov. V Trzinu pa neformalne mladinske skupine ob podpori organizacije MOVIT vodi občinska uslužbenka, mladi pa so razdeljeni po starosti, saj imajo osmošolci in srednješolci različne interese.

Da mladi znajo stvari vzeti v svoje roke, je pokazal primer KUD Jurij Fleischman iz Dola pri Ljubljani. Kot je predstavil Nikolaj Bavdek, se je skupina mladih samoorganizirala ter z evropskimi in občinskimi sredstvi obnovila star kmetski dom, ki je danes njihovo središče druženja in kulturnih dogodkov. Za lastne projekte vsako leto pridobijo sredstva prek participativnega proračuna za mlade.

Župana Medvod in Log Dragomerja sta opozorila, da se mladi pogosto družijo tam, kjer se šolajo, in da so gonilna sila tudi v gasilskih, športnih in kulturnih društvih, zato mora podpora doseči vse oblike mladinskega delovanja.

Kaj so izpostavili mladi?

Tanita Čamdžić, bodoča predsednica Mladinskega sveta Slovenije, je poudarila, da se generacije danes menjajo na dve do tri leta, zato morajo biti občine z mladimi v nenehnem stiku namesto da pišejo dolgoročne toge strategije.

Udeleženci so v pogovorih po skupinah izpostavili še:

• mladi potrebujejo prostore, ki jih lahko vzamejo za svoje, in so pripravljeni prevzeti odgovornost za red in čistočo;
• medgeneracijski centri mladih pogosto ne pritegnejo;
• odnos z mladimi je treba graditi že v osnovni šoli;
• občine morajo ponuditi varen prostor tudi mladim brez spodbudnega domačega okolja;
• mladinsko delo ne more temeljiti le na prostovoljstvu, temveč potrebuje mladinske delavce in stabilne organizacije.

Srečanje se je zaključilo s skupno ugotovitvijo, da so mladi v regiji dragocen potencial. Kandidatke in kandidati naj pobude prenesejo v volilne programe in po volitvah z mladimi vzpostavijo trajno sodelovanje.

Celoten zapis s priporočili za občine je na voljo na spletni strani Stičišča Središče.