April je mesec, ki bi naj bil posvečen našemu planetu ter trajnostnim in okoljskim temam. Žal bo večina diskurza ostala na ravni floskul in neštetokrat premletih tem, s katerimi se izogibamo neprijetni resnici. A o tem malo kasneje …

Kdo smo mladi generacij Ekošole?

Stara bom 25 let. Zelenjavo in sadje v trgovini naložim v svojo platneno vrečko, brez katere ne grem nikamor. Moj hobi je branje člankov o uspešnih zelenih praksah, zelenih inovacijah in spremljanje mračnih napovedih o posledicah podnebnih sprememb. Nimam svojega avtomobila, pa tudi sicer se raje odločim za javni prevoz. Čeprav sem bolj zadržana oseba, se v javnosti, ko vidim nekoga, da na tla odvrže smeti, ne branim opozorilnega komentarja. V tem opisu sem torej podobna številnim mladim svoje generacije. Generacije Ekošole.

Ekošole se spomnim kot bi bilo včeraj. Za eno od predstavitev sem v 3. razredu izdelala plakat na temo izsekavanja tropskega deževnega gozda. Spomnim se, kako sem z barvicami na vijoličen plakat zapisovala odstavek o vplivu govedoreje na širjenje ozonske luknje.

Pa vi? Se še spomnite Ekošole? Vseh tistih osnovnošolskih aktivnosti, v katerih smo iz zamaškov in druge odpadne embalaže izdelovali robotke, čistilnih akcij, v katerih smo skupaj s sošolci okrog šole pobirali papirčke od bonbonov, sploščene pločevinke, odvržene plastenke in druge smeti, govornih nastopov o eko knjigah, ki smo jih prebrali in vseh ostalih dejavnosti, s katerimi so nas želeli v osnovni šoli oblikovati v okoljsko in družbeno odgovorne posameznike?

Smo to tudi postali? Ko se zazrem v svoje vrstnike, vidim točno to. Zavedne mlade. Okoljsko osveščene mlade. Mlade, ki posvajajo trajnostni življenjski slog. Mislim, da je bila Ekošola več kot uspešna.

Pa danes?

Dragi mladi, Ekošola danes še vedno obstaja. Toda ko se pogovarjam z osnovnošolci danes, mi povedo, da na čistilnih akcijah okrog šole ne poberejo več skorajda ničesar. Pločniki in travniki so danes nasmeteni občutno manj kot so bili v preteklosti. Steklenice za vodo so obvezen del šolske opreme. Trajnost, recikiranje, varčevanje, ločevanje odpadkov – mantre, ki jih generacije odraščajočih mladih zrecitirajo kadarkoli in kjerkoli.

Mi smo naredili svoje. Odrasli smo v zavedne posameznike, ki postopoma zavračamo hitro modo, navdušeno obiskujemo »second hand« trgovine, ponosno »thriftamo«, beremo najnovejša poročila okoljskih organizacij, glasno skandiramo na okoljskih protestih in shodih, platnene vrečke za večkratno uporabo in »flaške« so naš zaščitni znak, »zero waste« je naša nova moda … Delamo vse in še več.

Čas je, da okoljsko zavedni postanete tudi vi

Pa vi? Poročila okoljskih organizacij leto za letom kažejo, da kljub vsem prizadevanjem na številnih področjih še vedno tonemo globje v močvaro posledic podnebnih sprememb, ki smo si jih nakopali. In če smo mi naredili vse, kar smo lahko (in kar ste nas naučili) … Zakaj torej tonemo globje?

Naučili ste nas, da prihodnost planeta stoji na naših plečih. In ko smo naredili vse, kar smo lahko, pa to še vedno ni bilo dovolj, smo ugotovili, da ste nam lagali in želeli breme svojih dejanj in odločitev preložiti na nas.

Danes se zavedamo, da je vse to, kar nas je naučila Ekošola, le del resnice. Da, naša dejanja so pomembna. A pomembna so tudi vaša. Še bolj pomembna pa so dejanja številnih podjetij pri nas in po svetu. Dejanja odločevalcev. To je današnja neprijetna resnica. Vzgojili ste nas v tako pronicljive in okoljsko zavedne mlade, da znamo sami prepoznati laž in sprevideti, kdo so v resnici tisti, ki okolju prizadevajo največjo škodo.

Mi bomo še vedno živeli kot ste nas učili. Reciklirali bomo. Ponovno uporabljali. Varčevali z energijo in vodo. Hodili v »second hand« trgovine. Živeli čim bolj »zero waste«. Toda svojim »Ekošola navadam« bomo dodali še eno – ne bomo vas nehali opozarjati, da tudi vi prevzamete svoj del odgovornosti in v Ekošolo pošljete tudi tiste, ki bi to morali najbolj slišati.