Evropsko leto mladih / Okolje in trajnost

EU bi zeleno mladino. Koliko Slovenija pri tem pomaga?

28. 10. 2022 avtor: Jerneja Potočnik
mladinski podnebni delegat

Slovenski mladi že nekaj let dokazujemo, da smo lahko gonilna sila zelenega prehoda naše države prav mi sami. EU je lahko na nas ponosna …

Skozi leta mi je v kri prešlo branje zelenih novic. Najraje prebiram opise zelenih tehnoloških inovacij in se navdušujem nad trajnostnimi praksami, ki jih v vsakdanje države vpeljujejo številne evropske države. Venomer jih primerjam s slovenskimi in se sprašujem, ali bom kaj primerljivega kdaj v prihodnosti opazila tudi pri nas. Tudi ko se potepam po svetu, osuplo opazujem, kako v drugih evropskih državah ravnajo s smetmi, kako za nakupovanje množično uporabljajo vreče iz blaga in kako so mestna središča polna kolesarjev.

Naj naštejem zgolj nekaj trajnostnih domislic, s katerimi so me evropske države v zadnjem času povsem navdušile …

Nemčija je v poletnih mesecih tega leta tako za domačine kot za turiste uvedla posebno mesečno karto za ves javni promet po vsej državi, za katero je bilo potrebno odšteti zgolj 9 evrov. Na Dunaju so meščani pred časom prejeli posebne bone, ki so jih lahko unovčili za popravilo domačih aparatov, koles, oblek in obutve, s čimer so v avstrijski prestolnici prihranili precej odpada, prebivalce pa spodbudili k popravilom, namesto k nakupovanju. V Parizu me fascinira poseben sistem povratne steklene embalaže, v kateri lahko meščani domov odnesejo hrano svoje najljubše restavracije in jo nato tja spet vrnejo. Na Hrvaškem kar naprej ustvarjajo javne sadovnjake, ki služijo kot učni prostor, pa tudi kot kraj, kamor se lahko vsak meščan odpravi po nekaj za pod zob. Naštevala bi lahko v nedogled!

EU se je obarvala v zeleno, …

Evropska unija problematike podnebnih sprememb, ohranjanja okolja, biotske raznovrstnosti in trajnostnih rešitev postavlja v sam vrh političnega diskurza, slednje pa zaradi burnega dogajanja v svetu v zadnjih dveh letih žal ostajajo nekoliko v ozadju. A to nikakor ne pomeni, da se na področju zelenega prehoda ne dogaja nič, saj Evropa mladim na tem področju ponuja mnogo. Ne verjameš? Prepričaj se na lastne oči in se poglobi v obsežen seznam projektov in aktivnosti na naslednji povezavi.

… kaj pa Slovenija?

Jasno je, da je zelena mladina evropska prioriteta, a mladi v Sloveniji tega zaenkrat še ne občutimo, saj bitko za naše okolje v zadnjih letih bolj kot politični vrh bijejo posamezniki in nevladne okoljske organizacije. Trajnostne rešitve v naša lokalna okolja curljajo prepočasi in že preprost sistem izposoje koles se v nekaterih krajih zdi kot nemogoč podvig. Tudi javni prevoz širom po Sloveniji občutno odstopa od izkušenj z javnim prevozom v drugih evropskih državah, kar otežuje slovenski prehod na bolj trajnostne oblike mobilnosti.

Podobno velja za zelene energetske rešitve, ki si malo po malo utirajo pot v slovensko miselnost … Še največji napredek beležimo na področju odpadkov in odpadne embalaže, pred kratkim pa je bila sprejeta celo Uredba o zmanjšanju vpliva nekaterih plastičnih proizvodov na okolje, ki predstavlja pomemben korak v borbi proti plastiki.

Kljub temu, da Slovenija zelene barve zaenkrat še ne postavlja v ospredje, četudi bi si to s svojimi številnimi aktivnostmi EU to morda želela, pa slovenski mladi že nekaj let dokazujemo, da smo lahko gonilna sila zelenega prehoda naše države prav mi sami.

A da ne? Še pomniš petkove proteste za okolje? Ali opažaš izjemno popularno second hand modo med slovensko mladino, ki vedno glasneje zavrača hitro, instant modo? Kdo največkrat sede na kolo? Kdo glasno prosi za urejen javni prevoz po večjih mestih in po Sloveniji? Kdo glasno izraža nestrinjanje, ko se posega v naravo? Mi. Mladi. Slovenska zelena mladina.