Ko sem prvič prispel v Ljubljano na svoj projekt Evropske solidarnostne enote (ESE), sem vedel, da želim delati z mladimi, prispevati k lokalni skupnosti in se preizkusiti v drugačnem kulturnem okolju. Ko se ozrem nazaj, ugotavljam, da je bila izkušnja precej bolj raznolika, kot sem sprva pričakoval.

Mladinsko delo kot prostor ustvarjalnosti in povezovanja

Večina mojega prostovoljskega dela je potekala v okviru mreže Mladi zmaji, predvsem v Mladinskem centru Golovec, pozneje pa tudi v BAZI. Moje vsakodnevno delo je obsegalo druženje z mladimi, podporo že obstoječim aktivnostim in razvijanje novih pobud. Eden najbolj izpolnjujočih vidikov je bilo spoznanje, koliko je mogoče doseči z neformalnim učenjem in preprostim ustvarjanjem prostorov, v katerih se mladi počutijo prijetno in radi preživljajo svoj čas.

V času svojega dela v mladinskih centrih sem sodeloval pri številnih različnih aktivnostih, od šahovskih krožkov in srečanj Dungeons & Dragons do ustvarjalnih delavnic, sob pobega in multimedijskih aktivnosti. Še posebej sem užival pri organizaciji Gaming Doja v BAZI. Prevzeti odgovornost za pobudo v tako drugačnem okolju, voditi srečanja in postopoma v mladinski center pritegniti nove mlade je bila izjemna izkušnja. Opazovati, kako se okoli skupnega interesa razvija skupnost, je bilo izjemno nagrajujoče.

Od lastnih idej do novih priložnosti za mlade

Imel sem tudi priložnost razvijati lastne pobude. Organiziral sem delavnice španskega jezika, na katerih sem mladim predstavljal osnove španščine, med njimi tudi nekaterim, ki pred tem še nikoli niso obiskali mladinskega centra. Poleg tega sem sodeloval pri razvoju izobraževalne sobe pobega z naslovom »Konstantinopel«, ki smo jo preizkusili z različnimi skupinami mladih. Te izkušnje so mi omogočile, da sem del svojih predhodnih izkušenj na področju mladinskega dela in neformalnega učenja prenesel v novo okolje.

Mednarodne izkušnje, ki širijo obzorja

Moja izkušnja v ESE pa ni bila omejena le na Slovenijo. Ena od velikih prednosti programa je bila možnost sodelovanja pri mednarodnih aktivnostih in spoznavanja ljudi, ki delujejo na različnih področjih mladinskega dela.

Ena mojih prvih priložnosti za povezovanje z drugimi prostovoljci je bilo uvodno usposabljanje ob prihodu (On-Arrival Training), ki je potekalo v Bohinjski Bistrici, v bližini Bohinjskega jezera. To je bil odličen uvod v izkušnjo ESE v Sloveniji, saj sem spoznal prostovoljce iz različnih držav, izmenjal izkušnje in začel graditi poznanstva, ki so me spremljala skozi celotno bivanje.

Pozneje sem se udeležil tudi vmesnega usposabljanja (Mid-Term Training), ki je potekalo v bližini hrvaške meje. To je bila še ena priložnost za ponovno srečanje z drugimi prostovoljci, razmislek o naših izkušnjah in skupno preživljanje časa zunaj naših običajnih prostovoljskih okolij. Med najbolj nepozabnimi trenutki je bilo spremljanje tekem svetovnega prvenstva z drugimi prostovoljci in morda nekoliko manj prijetno štiriurno veslanje s kanuji. Lahko rečem le, da sem ob koncu tega izleta veliko bolj cenil bivanje na suhem! Bilo je naporno, a zagotovo ena tistih izkušenj, ki se pozneje spremenijo v zabaven spomin.

Od aktivizma do vodenja mednarodne skupine

Udeležil sem se tudi usposabljanja o aktivizmu v Bolgariji, kjer sem lahko izmenjal poglede z mladimi iz različnih držav in raziskoval nove pristope k državljanskemu udejstvovanju. Konec junija sem se pridružil mladinski izmenjavi v Ljubljani, ki je bila posvečena ustvarjanju podkastov. To je bila še posebej zanimiva izkušnja, ki mi je omogočila raziskovanje novih načinov pripovedovanja zgodb in digitalne komunikacije.

Avgusta sem imel priložnost prevzeti vlogo vodje slovenske skupine na mladinski izmenjavi v Španiji. Posebna izkušnja je bila vrniti se v svojo domovino v drugačni vlogi, podpirati udeležence in jim pomagati, da čim bolje izkoristijo svojo mednarodno izkušnjo.

Še ena posebej nepozabna izkušnja se je zgodila septembra, ko smo sodelovali na taboru z osebami s paraplegijo. Cel teden smo živeli skupaj z udeleženci ter z njimi delili vsakodnevne rutine in izkušnje. To je bila zelo zanimiva priložnost, da stopim iz svojega običajnega okolja, se učim od drugih ter razmišljam o dostopnosti, vključevanju in pomenu vzpostavljanja pristnih medsebojnih povezav.

Izzivi življenja v tujini in osebna rast

Seveda ni bilo vedno vse preprosto. Selitev v drugo državo pomeni prilagajanje drugačni kulturi, premagovanje jezikovnih ovir in iskanje svojega mesta v neznanem okolju. Na začetku mi je komunikacija z nekaterimi mlajšimi udeleženci predstavljala izziv, zlasti s tistimi, ki so imeli slabše znanje angleščine. Začetek učenja slovenščine mi je pomagal postopoma premagovati nekatere od teh težav, veselilo pa me je tudi, kako se je moje razumevanje sčasoma izboljševalo.

Če bi moral izpostaviti eno stvar, ki je najbolj zaznamovala mojo izkušnjo ESE, so to ljudje. Od mladih, ki so redno obiskovali mladinske centre, do sodelavcev, prostovoljcev in mednarodnih udeležencev, ki sem jih spoznal na tej poti – vsako srečanje je nekaj prispevalo k moji izkušnji. Še posebej sem hvaležen ekipama Mladih zmajev in Zavoda Voluntariat za podporo, zaupanje in pripravljenost, da sta mi omogočili prevzemanje pobude.

Več kot prostovoljstvo – izkušnja za življenje

Ko se ozrem nazaj, je bila moja izkušnja ESE veliko več kot le prostovoljska aktivnost. Bila je priložnost za preizkušanje novih stvari, delanje napak, razvijanje novih kompetenc in odkrivanje različnih pristopov k delu z mladimi. Predvsem pa me je spomnila, da mladinsko delo ni le organiziranje aktivnosti, temveč tudi ustvarjanje priložnosti, grajenje odnosov in zagotavljanje občutka pripadnosti.

V Slovenijo sem prišel z željo, da prispevam k lokalni skupnosti, odhajam pa z novimi prijateljstvi, poklicnimi izkušnjami in številnimi idejami, za katere upam, da jih bom lahko uresničil v prihodnosti.