Evropska solidarnostna enota (ESE) je leta 2018 nadomestila evropsko prostovoljno službo (EVS). Oba programa spodbujata mlade, da sodelujejo v lokalnih in tujih prostovoljskih dejavnostih ter tako pomagajo lokalni skupnosti. ESC je pobuda Evropske komisije, namenjena aktivnim mladim med osemnajstim in tridesetim letom. Prostovoljstvo je lahko povezano z aktivacijo v skupnosti, s promocijo zdravega življenjskega sloga, z ekologijo, s podporo nevladnim organizacijam, promocijo različnih kultur, športom ali z delom s starejšimi, begunci, manjšinami, živalmi, otroki in mladimi.

V okviru evropske solidarnostne enote lahko greste v vse države Evropske unije, vključno s članicami EFTA, kot so Islandija, Norveška, Lihtenštajn in Švica, ali partnerskimi državami, kot sta Jordanija ali Tunizija. Kandidatu, ki se odpravlja na prostovoljsko delo, ni treba skrbeti za stroške prevoza – ti so kriti iz evropskih sredstev. Zato so projekti evropske solidarnostne enote dostopni vsakomur.

Prostovoljka Liliana Marszołek je zbrala nekaj vtisov dosedanjih prostovoljcev

“Za evropsko solidarnostno enoto sem prvič slišala v srednji šoli. Ena od prostovoljk je tedaj prišla na predstavitev v šolo in pripovedovala o svoji šestmesečni pustolovščini v tujini. Spomnim se, da je z navdušenjem govorila o programu za ohranitev želv. Pomislila sem, da bi tudi jaz to rada počela. Želela bi oditi v tujino in pomagati,”

je dejala Ana s Hrvaške.

“Po študiju sem delal kot strokovnjak za informatiko,” je pripovedoval Raul iz Španije, “vendar sem pogrešal stike z ljudmi. To je bil eden od razlogov, da sem se odločil za prostovoljsko delo z otroki. Med enoletnim bivanjem v Postojni sem ugotovil, da rad delam z ljudmi in to kljub jezikovni oviri. Nasmehi otrok in njihova energija so nekaj, kar sem ves čas pogrešal. Rad bi ostal v Sloveniji in nadaljeval z delom z ljudmi.”

“S fantom sva se istočasno odločila, da bova šla na prostovoljski program,” je poročala Alix iz Francije. “Felix je želel opravljati prostovoljsko delo na Hrvaškem, jaz pa sem želela biti blizu. Zato sem se prijavila v vse okoliške države. Prišla sem v Slovenijo in tega sem bila zelo vesela. Kljub razdalji delava na istem področju – pomagava osebam s posebnimi potrebami.”

“Odhod v Evropsko solidarnostno enoto je bila ena mojih najboljših odločitev,” nam je zaupala Klaudia s Poljske. “Spoznala sem čudovite ljudi, s katerimi sem v stiku še danes. Naslednje leto nameravam obiskati kraj, kjer sem opravljala prostovoljno delo – navsezadnje smo med projektom skoraj postali družina.”

Veliko ljudi se za prostovoljstvo odloči, ker je to velika pustolovščina v tujini, prav tako izpostavljajo, da imajo željo pomagati, se naučiti tujega jezika ali razširiti svoj življenjepis. V okviru evropske solidarnostne enote prostovoljci postanejo del lokalne skupnosti. Poleg tega se učijo jezika države, kjer se izvaja projekt. Zato lahko rečemo, da je prostovoljstvo v evropski solidarnostni enoti podobno spoznavanju drugih držav od znotraj.

“Objava odraža samo sporočilo avtorja. Evropska komisija ni odgovorna za kakršno koli uporabo informacij, ki jih vsebuje objava.”