V Športnem domu Sevnica je potekalo spomladansko državno srečanje mladinskega sektorja 2026, ki ga je organiziral Urad Republike Slovenije za mladino v sodelovanju z Javnim zavodom za kulturo, šport, turizem in mladino Sevnica.

Izmenjava izkušenj, povezovanje in skupni razmislek

Dogodek je združil predstavnike mladinskih organizacij in organizacij za mlade, mladinske delavce in delavke ter druge deležnike s področja mladinskega sektorja. Namenjen je bil izmenjavi izkušenj, povezovanju in skupnemu razmisleku o prihodnjem razvoju mladinskega sektorja.

Udeležence so uvodoma nagovorili direktorica KŠTM Sevnica Mojca Pernovšek, predstavnik Urada Republike Slovenije za mladino mag. Andraž Zgonc in direktorica Občinske uprave Občine Sevnica mag. Ana Vurnek.

»Na Uradu RS za mladino naše in vaše delo redno spremljamo, evalviramo in temu primerno načrtujemo ukrepe in odzive. Tako smo na podlagi evalvacij preteklih let prišli do sklepa, da poskusimo s tem spremenjenim okvirom srečanj. Na uradu sicer že vrsto let zasledujemo delovanje po načelu »evidence based policy« oziroma načrtovanje na dejstvih temelječih politik. V ta okvir spadajo tako vse pretekle raziskave mladine, pa tudi mnogo drugih analiz in raziskav, vsekakor pa ostaja neizpolnjena želja mladinska opazovalnica, ki bi redno in stalno spremljala kazalnike mladih in bi bila na voljo ne le nam, temveč tudi vsem drugim odločevalcem, ki načrtujejo politike na področju mladih. Prav zato smo se na uradu v preteklem letu odločili za intenziviranje naporov raziskovanja na področju mladinskega sektorja, torej ne le družbenega profila mladine, temveč organizacij v mladinskem sektorju, mladinskih delavcev in delavk, mladinskega dela. Izjemno nas veseli, da boste danes lahko iz prve roke slišali ugotovitve teh raziskav.« je v uvodu dejal predstavnik Urada RS za mladino mag. Andraž Zgonc.

O raziskavi Mladinski delavci v Sloveniji

Po uvodnem nagovoru je dr. Andrej Naterer predstavil raziskavo Mladinski delavci v Sloveniji. Cilj raziskave je bil oceniti stanje mladinskega dela v Sloveniji z vidika mladinskih delavcev in delavk ter oblikovati predloge za njegovo krepitev. Ob tem je poudaril, da je pomembno ohraniti fleksibilnost, dostopnost in sposobnost mladinskega dela, da se odziva na potrebe mladih. Ena od ključnih ugotovitev raziskave je, da mladinsko delo ni obrobna, temveč jedrna dejavnost.

Poudaril je tudi, da raziskava kaže, da mladinski sektor v veliki meri temelji na osebni predanosti posameznikov, medtem ko sistemska podpora pogosto zaostaja.

“Pomembno vprašanje, ki smo ga želeli nasloviti, je tudi vprašanje dolgoročne vzdržnosti sektorja. Sistem v Sloveniji je relativno dober, vendar v veliki meri temelji na entuziazmu in notranji motivaciji mladinskih delavcev, kar pomeni, da se moramo generalno kot družba vprašati, kako dolgo je tak model sploh vzdržen brez stabilnejših pogojev dela, podpore in jasnejšega družbenega priznanja.” pravi dr. Andrej Naterer.

Več o raziskavi si lahko preberete v našem intervjuvu.

Od oglasa do prijave

Sledila je predstavitev Eve Esih, ustanoviteljice podjetja Psybit, ki je predstavila temo »Od oglasa do prijave: zaposlovanje mladih v času, ko klasični razpisi za delo ne delujejo več«. Poudarila je, da mladi dela ne iščejo nujno tam, kjer ga delodajalci objavljajo. Razpisi so pogosto napisani suhoparno, postopek prijave pa je predolg. Psybit, inovativno podjetje, ki ga vodijo mladi, delovna mesta oglašuje na družbenih omrežjih, torej tam, kjer mladi dejansko so.

Eva Esih pravi »ni problem samo, da mladih ni, ampak je problem, da jih oglasi za delo ne nagovorijo na pravi način.«

Sledili sta še dve predstavitvi, in sicer predstavitvi Zavoda Vozim in Logouta. Anja Zagomilšek iz Zavoda Vozim je predstavila njihovo delo, ki ni povezano le s prometnimi pravili, temveč tudi z vključevanjem mladih z manj priložnostmi. Delujejo na področjih prometne varnosti, duševnega zdravja, ozaveščanja o rabi alkohola in vožnji, uporabe varnostnega pasu ter rehabilitacije.

Anja pravi: »Statistika odpre glavo. Zgodbe pa odprejo srce.« Ko mladi slišijo resnične zgodbe, lažje razumejo, kako pomembna je prometna varnost.

Mladi pogosto poiščejo pomoč prepozno

Rok Gumzej je predstavil delovanje Logouta, centra pomoči pri prekomerni rabi interneta. Poudaril je, da morajo biti mladinski delavci in delavke radovedni do mladih, ki uporabljajo digitalni svet. Na sproščen način je izpostavil, kako hitro lahko s svojimi vprašanji ali načinom pristopa pri mladih izpademo »cringe«. Da bi se takšnim trenutkom lažje izognili, so skupaj z mladimi ustvarili kartice vrednot in kartice čustev, ki jih lahko uporabljamo pri delu z mladimi. Dostopne so na njihovi spletni strani.

Opomnil nas je tudi, da se ljudje zelo hitro navežemo na umetno inteligenco, zato je pomembno, da smo pri njeni uporabi previdni in da se o tem pogovarjamo tudi z mladimi. Opozoril je, da starši pogosto odreagirajo prepozno. Zato bi bilo smiselno, da bi se mladi in mladi odrasli preventivno udeleževali dejavnosti v njihovih centrih.

Aktivnosti na področju turizma, športa, kulture in mladine

V popoldanskem času so sledile aktivnosti, ki so udeležence dodatno povezale. Potekale so na področjih turizma, športa, kulture in mladine. V okviru turistične aktivnosti smo si ogledali grad Sevnica in preizkušali svoje brbončice. V okviru športnih aktivnosti so sledile različne igre, med drugim tudi vožnja z zanimivim in zabavnim kolesom, ki ga lahko hkrati vozi sedem oseb. Kulturni del je bil namenjen umetniškemu ustvarjanju, mladinski del pa razmisleku in odgovarjanju na različna vprašanja. Odgovarjali so na vprašanja iz področja poznavanja Sevnice, mladih pa tudi bolj splošnih ter zanimivih vprašanj.

Srečanje se je zaključilo z željo po nadaljnjem sodelovanju in skupnem oblikovanju rešitev, ki bodo mladim omogočale kakovostnejše možnosti za osebni razvoj, aktivno državljanstvo in uspešno vključevanje v skupnost.