UNICEF-ova junior ambasadorka v vlogi predsednice Državnega zbora
Ob svetovnem dnevu otrok, s katerim smo letos obeležili 33 let od sprejema Konvencije o otrokovih pravicah, so otroci in mladi v Sloveniji odpirali pogovore o čustvih in pozivali k iskanju pomoči v stiski. Za en dan so prevzeli Državni zbor in nekatera ministrstva ter politične odločevalce pozvali, da prepoznajo, da je duševno zdravje del različnih resorjev in ga je potrebno naslavljati na vseh nivojih. Junior ambasadorka Izabela je tako 24. novembra 2022 v simbolični vlogi predsednice Državnega zbora nagovorila poslanke in poslance na redni seji vlade.
Izabelin govor
Nobenega ne briga zame. Nisem evforičen, nisem žalosten. Nekako mi je vseeno za vse. Zdi se mi, da sem pozabil biti srečen. Ne spomnim se, kdaj bi se nazadnje zjutraj zbudila in bila vesela novega dne. Pridejo momenti, ko ne moreš več.
Spoštovana predsednica državnega zbora, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gostje.
Sem Izabela, današnja predstavnica otrok in ravnokar sem vam prebrala nekaj izjav, ki so jih moji vrstniki ali še mlajši otroci junija 2021 sporočili v raziskavi UNICEF-a Slovenija, ko so ocenjevali svoje duševno zdravje.
Kako ste se ob tem počutili? Kdaj ste nazadnje sami koga vprašali po počutju in kdaj ste na to isto vprašanje sami odgovorili z vso iskrenostjo? Za običajnim »v redu« se namreč lahko skriva kaj drugega.
Raziskava, ki sem jo prej omenila, je pokazala, da skoraj polovica otrok in mladih ocenjuje svoje duševno zdravje kot srednje dobro ali slabo. Najhuje pa je, da je večina otrok v svojih stiskah sama – o njih se ne pogovarja z odraslimi. To je še bolj zaskrbljujoče, če vemo, da se polovica vseh duševnih težav začne že pred 15. letom starosti, 75 odstotkov vseh duševnih motenj pa se razvije do 25. leta starosti.
Duševno zdravje ima veliko odtenkov in normalno je, da čutimo celo abecedo čustev. Tako kot je normalno, da se vsak od nas kdaj znajde v stiski. Vendar je pomembno, da v času stiske nismo sami, in pri nas – otrocih in mladih – ste za to odgovorni vi, odrasli.
V nedeljo smo obeleževali rojstni dan Konvencije o otrokovih pravicah, ki je bila sprejeta pred 33 leti. Zaradi nje milijoni otrok po svetu danes živijo bolje, vendar pa negotove razmere pred vse nas postavljajo nove izzive, ki jih ne smemo preslišati. Probleme, ki jih danes odrasli ne naslavljate, prelagate za reševanje v prihodnosti nam.
Otroci si želimo, da bi naš glas bil slišan in upoštevan. Ne samo na dan, ko praznujemo svetovni dan otrok, ali danes, ko stojim pred vami v Državnem zboru – ampak vse dni v letu! Kaj lahko naredimo, da bi povečali odstotek otrok, ki bi imeli občutek, da so slišani in upoštevani s strani odraslih in odločevalcev?
Zato smo letos ob svetovnem dnevu v ospredje ponovno postavili duševno zdravje. Za en dan so moji vrstniki prevzeli tudi nekatera ministrstva, in opozorili, da je tema duševnega zdravja del vseh nas, del vseh resorjev in kot taka potrebuje pozornost vseh deležnikov.
S prevzemom ministrstev smo otroci opozorili na ključne izzive, ki jih sami opažamo, ter predlagali konkretne akcijske točke za posamezne resorje v želji, da jih pustimo na agendi ministrstev, danes pa še na agendi Državnega zbora.
Dovolite mi, da vam preberem ključne točke, ki smo jih otroci predstavili na prevzemih ministrstev.
- Ministrstvu za zdravje smo predali sporočilo o pomenu krepitve celostnega pristopa k zgodnjim intervencijam, z namenom pravočasne obravnave otrok.
- Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo želeli spomniti, da razmere v družini najbolj vplivajo na zadovoljstvo in dobrobit otrok ter mladih. Potrebno je stremeti k boljšemu usklajevanju poslovnega in družinskega življenja, da bomo otroci lahko s starši preživeli več kakovostnega prostega časa.
- Ključno sporočiloMinistrstvu za okolje in prostor je bilo, da naj bo oblikovanje okoljskih politik in prostorskega načrtovanja po meri otrok in mladih, ki potrebujemo dostopne prostore za druženje in varna domovanja za naš razvoj.
- Ministrstvu za pravosodje smo predali naše videnje o pomembnosti otrokom prijaznih postopkov, ki bi nas zaščitili pred negativnimi dejavniki in nam nudili ustrezno podporo. Okrepiti je potrebno usposobljenost strokovnjakov, ki se v postopku srečajo z otroki.
Skupno sporočilo vsem ministrstvom pa je, da je temo duševnega zdravja potrebno naslavljati medresorsko in na vseh nivojih, saj se tiče prav vseh nas. Otroci si želimo, da bi ministrstva med sabo bolje sodelovala in se povezovala pri tako pomembnih temah.
Kot predsednica Državnega zbora si bom tudi sama prizadevala, da bom celotni sklop sporočil mojih sovrstnikov ministrov upoštevala in spodbujala uresničitev vseh zavez v posameznih sektorjih in na medsektorskem nivoju.
Vas pa ponovno iskreno prosim: upoštevajte nas, otroke. Mislite na nas pri grajenju prihodnosti.
Odrasli morate prevzeti odgovornost za odločitve, ki jih sprejemate. Pomembno pa je tudi, da nam otrokom omogočite, da te odločitve oblikujemo skupaj z vami. Hvala.
Izabela Škornik, Junior ambasadorka UNICEF-a Slovenija